AvtorBrane Kastelic
'Punca mi je priznala, da jo vzburja pozornost moških v domu za ostarele, kjer dela'
Brane, pozdravljen! Predstavljam ti zelo resen problem. Moja žena je zaposlena v domu za ostarele. Ker je stara 25 let in zelo 'fit', posledično privlači veliko pogledov (in otipov) perverznih starčkov. Problem je nastal, ko mi je pred enim mesecem priznala, da jo ta pozornost vzburja. Še več - izvedel sem, da ima že snubca. Starejši mož, ločen in premožen. Izpovedala se mi je, da dejansko nekaj do njega čuti, medtem ko sem jo jaz obtožil, da ji diši le njegov denar. Sledil je seveda gromozanski prepir, ki se je končal s propozicijo, da "odpreva" razmerje. Dodala je še, naj se ne sekiram, ker njuna intimnost zaenkrat še ni in tudi po vsej verjetnosti ne bo presegala osnovnega poljubljanja in porednega otipavanja. Ta njen fetiš mi je vseeno precej zbil samozavest. Ker je moj 'prijateljček' sedaj paraliziran, posledično trpi tudi najino spolno življenje. BRANE POMAGAJ! Mentalno sem čisto na tleh. Nimam pojma, kaj se dogaja z mojo punco, zvezo in osnovno samopodobo. Naj preprosto vse pustim? Ali pa se naj enostavno sprijaznim, da bi moja punca rada odprto razmerje? Sem bolan, da se sploh odločam o tem? Hvala za odgovor!
'Po 5 letih zveze bi lahko na prste ene roke preštela, kolikokrat sva bila intimna.'
Pozdravljen, Brane! S trenutnim partnerjem sva skupaj 5 let. Ne morem reči, da ni dobra oseba, ker to je. Vendar zadnje čase ugotavljam, da se oddaljujeva, saj med nama ni več dotikov, poljubov ... Včasih se počutim, kot da sem poleg brata in ne partnerja. Sva še mlada, spadava v starostno skupino 20 do 30 let. Partner je do mene zelo dober, pozoren in zelo skrben, vedno poskrbi, da nisem lačna, da me ne zebe, skratka, da se počutim dobro. Vendar mi gre zelo na živce, da je glede razmišljanja še vedno zelo nezrel, pravzaprav se dostikrat obnaša kot nekakšen najstnik. Velikokrat mi je celo v redu, če se ne vidiva, saj ga preprosto ne pogrešam, čeprav ga imam zelo rada. Tudi glede prihodnosti misli, da bo s svojimi financami lahko dosegel vse mogoče, vendar vem, da se bom zraven njega morala marsičemu odpovedati, ali pa celo sama poskrbeti, “da bo hiša stala”. Pa ne me narobe razumeti, ne iščem partnerja zaradi denarja, saj sem navajena na skromno življenje. Tudi najino spolno življenje ne blesti, saj on nima niti volje niti želje. Sicer še ne živiva skupaj, vendar se vidiva skoraj vsak dan in mislim, da bi v 5 letih zveze lahko na prste ene roke preštela, kolikokrat sva bila intimna. Pa vem, da druge partnerice nima. Včasih dam povod sama, vendar zdaj nimam več želje. Pred nekaj časa sem spoznala moškega, ki je pa čisto nasprotje. Sva samo prijatelja, vendar mi je priznal, da sem jaz njemu zelo všeč in da si me želi, čeprav je najin odnos zgolj prijateljski. Je približno moje starosti, vendar ima že zelo dobro urejeno življenje. Zelo dobro sva se ujela in je karakterno takšen moški, kot si ga želim. Velikokrat razmišljam, kako bi bilo, če bi trenutnega partnerja zapustila, vendar ga res ne bi rada prizadela, po drugi strani pa uživam, ko ga ni zraven. Kaj je narobe z mano? Hvala za odgovor!
Zaljubila sem se v prijatelja za seks. Kakšne so možnosti, da se bo tudi on vame?
Pozdravljeni. Noro sem se zaljubila v prijatelja samo za seks. Poznava se že nekaj let in sčasoma sva si postala vedno bolj naklonjena, dokler naju ni splet okoliščin popeljal v posteljo. Takoj mi je jasno dal vedeti, da je samo seks, vendar po nekaj mesecih so se z moje strani spletla močna čustva. Tega mu seveda nisem priznala, ker ne želim s tem uničiti še tega, kar imava (čeprav to v meni povzroča večjo praznino kot zadovoljstvo). Poleg tega sva še vedno prijatelja, saj tudi službeno veliko sodelujeva. Počutim se obupano, saj za nekaj ur sreče potem trpim grozno osamljenost in se vrtim v začaranem krogu. Moči, da to končam, nimam. Kaj mi je storiti? Je možno, da se z njegove strani spletejo čustva?
'Moj mož na dan pogleda več kot 5 porničev, ne glede na to, kje je'
Lepo pozdravljen! Zanima me, kaj si naj mislim. Moj mož (od letos) in partner že 10 let na dan pogleda več kot 5 porničev in sploh ni pomembno več kje. V službi, doma (ko je sam), v avtu ... Kjer je, izkoristi priložnost in jih gleda ... Ne bi bila razočarana, če bi bila taka kot ženske, ki jih boli glava, se jim ne da ... Jaz v 10 letih skupnega življenja še NIKOLI nisem odklonila seksa, ko ga je le hotel (na cca. 2 tedna 1x povprečno ali pa še manj) ... Če se oblečem v bolj seksi oblačila nič ne pomaga, če podžigam, me hitro potolče z besedami, 'Daj no, pa ne zdaj' ... Ljubice nima (saj ne vem, ali naj bom srečna, da gleda raje porniče, kot ima kako ljubico, ali sem ubistvu še bolj razočarana). Na tehnologijo se toliko ne spozna, da bi znal brisati zgodovino, zato redno vidim, kdaj in koliko porničev si pogleda, in včasih prestopi vse meje dobrega okusa. Ko sem predlagala, da si bi jih ogledala skupaj, seveda zanika, da jih sploh gleda in kaj bom jaz to gledala, ko pa vse znam narediti super. Predvsem se jezim, ker ima doma potem nepotešeno ženo, ki enostavno ne gleda porničev, ker me to ne podžge, in tako ostanem brez seksa, nepotešena in tečna. Zanima me, kako naj si to razlagam? Naj pač sprejmem ali kaj? Res se trudim, da sem vsak dan urejena, sem športnica, malo bolj pri sebi, ampak nimam tako slabe postave. Pozabila sem omeniti, da imava dvojčici, stari 1 leto, tako da je tudi pri otrocih varčeval s seksom in naenkrat naredil dva. Obupana, Brane, pomagaj!
Izpoved ljubimca: 'Njen mož je v vojski, ona pa ga doma vara'
Moja zgodba gre nekako tako, da sem pred približno 6 ali 7 meseci v službi v času priprav na delo v tujini spoznal sodelavko, ki je sicer poročena, a sva se vseeno začela družiti. Po službi sva šla na eno, dve, tri pijače, kar je pripeljalo do tega, da sva se v začela družiti tudi intimno. Sam pri sebi sem se odločil, da se spustim v ta odnos, čeprav sem vedel, da je poročena, ker se življenje med štirimi stenami ne odvija vedno po pričakovanjih. Nikoli nisem gledal na to kot na avanturo, že dlje časa mi je bila všeč). Prve tri mesece, ko sem še živel in delal v Sloveniji, je bilo vse v redu, bilo je veliko lepih trenutkov, veliko smeha, lahko bi rekel, da sem bil v neki fazi zaljubljenosti – bil sem »začaran«. Po drugi strani pa sem v teh mesecih opažal tudi določene stvari, zaradi katerih so mi moj notranji glas, intuicija in razumsko razmišljanje govorili, naj bom nekoliko previdnejši, naj ne bom zaletav, predvsem zato, da ne bom na koncu iz obdobja »začaranja« prešel v obdobje »razočaranja«. Opazil sem, da sama ni želela veliko govoriti o svojem zasebnem življenju, vseeno pa je vsake toliko hote ali nehote kaj povedala o njem. Tako sem jo npr. vprašal, kakšen je pomen določenih tatujev, ki jih ima na telesu. O enem mi je povedala, da je bila na službeni poti v tujini za kakšne 3 ali 4 tedne, kjer je nekoga spoznala in se prepustila avanturi. Ko se je vrnila nazaj v Slovenijo, si je dala vtetovirati tatu kot spomin na to osebo.
Bralka iskreno: 'Spustila sem se v razmerje z moškim, ki je poročen.'
Brane, živjo. Probleme, podobne mojemu, sem na tvoji strani že zasledila, a ker se vsaka zgodba konča in odvija malenkost drugače, ti pišem. Spustila sem se v razmerje z moškim, ki je poročen. V ločitev ga nisem silila, imela pa sem mešane občutke; od tega, da se bo ločil, seveda sam od sebe, do tega, da iz zakonskega jarma ne bo izstopil nikoli. Upanje umre zadnje, pravijo. A glej ga zlomka, pot mi prekriža moški, ki si želi resne zveze. Šla sva na prvi zmenek. In na drugega. Po drugem zmenku je želel spoznati moje domače. Želel priti k meni domov. Me spoznal s svojim 5-letnim sinom. Ampak tako hitro ne gre. Poročenemu sem dala vedeti, da se nekdo zame zanima, zato se je začel boriti zame kot lev in pripeljal do te mere, da se z novim nisva zapletla v nič; bil je namreč preveč vsiljiv, česar pri moškemu nisem nikoli marala, zato sva prekinila. Poročeni pa se je sedaj pripravljen pogovarjat o nama, saj ve, da si želim biti z njim ne le kot ljubica, temveč kot partnerka, in v kolikor nečesa ne ukrene, me lahko izgubi. Občutki med nama so neopisljivi, ujameva pa se na vseh področjih, in ker sva se dejansko pripravljena pogovarjat o nama, o najinih željah, interesih, se mi zdi smiselno, da še malo počakam. Če bi res zame storil vse, v tem primeru se ločil, bom pa verjetno kaj kmalu videla. Imam prav? Kako dolgo pa naj ga čakam? Hvala za odgovor.
Klic na pomoč: Ne želim živeti v začaranem krogu, kjer je veliko hinavskih ljudi in izkoriščanja.
Stara sem 32 let in še vedno samska. Po dolgoletni vezi sva se s fantom sporazumno razšla. On se je hitro poročil in me tako tudi odstranil iz svojega življenja. Najini odnos je bil sicer hladen in poln nasilja, grdih besed ... Tega na žalost ne gre pozabiti in vedno znova, ko želim zaživeti, me ustavijo besede 'Nisi vredna novega življenja, manjvredna si, nihče in ničesar ne moreš doseči'. Počutim se kot smet in izkoriščeno. Vedno sem bila predobra, naredila vse, kar so drugi želeli od mene ... Sedaj sem drugačna in ne pustim se izkoriščati in imam svoje meje. Nisem samo za seks in izkoriščanje. Ker imam lepo telo in obraz, vsak vidi v meni poželenje, mene pa pri takih ljudeh to ubija. Sem človek, imam čustva in morijo me zadeve iz preteklosti. In teh nekako še vedno ne morem predelati. Po smrti bližnjih se počutim še bolj samo in velikokrat pomislim na samomor. Ne želim živeti v začaranem krogu, kjer je veliko hinavskih ljudi in izkoriščanja.
'Že več let me partner žali, se dere name in mi grozi'
Dragi, Brane! Sploh ne vem, kje naj začnem. Moje življenje je trenutno grozno in ne vem, kako naprej. Sem v dolgoletni zvezi, ki mi uničuje psihično stanje. Že več let me partner žali, se dere name in mi grozi. Pri njem je tudi problem, ker preveč posega v alkohol, in to vsakodnevno. V bistvu do njega sploh nimam čustev, ampak se ga bojim zapustiti. Kako naj premagam strah? Drugo, kar pa me mori, je to, da imam sodelavca (je v zvezi in ima otroka), v katerega sem zaljubljena. Odkar sva na istem oddelku, sva bila v dobrem odnosu. Nekega dne mi je začel prijateljsko pisati in odpisala sem nazaj. Od tistega dne naprej sva bila vsak dan v stiku preko sporočil in vse bolj sem si želela, da bi bilo med nama kaj več. Nekega dne pa me kar na lepem objame in zame je bil to nor občutek. Potem sva se vsak dan malo 'potiškala' in čez par dni sem mu dala prvi poljub, ki mi ga je vrnil. Nekaj časa sva se dobivala na skrivaj, kjer sva se samo stiskala in izmenjavala poljube (do seksa ni nikoli prišlo). Z njim sem se počutila varno, pomembno, ljubljeno ... Vse to, kar pri zdajšnjem partnerju ne čutim. In kot je vsake lepe pravljice konec, je bilo tudi moje. Z menoj je prekinil stike, ker naj ne bi želel prizadeti svojega otroka. Okej, razumem in ravno to sem mu jaz večkrat rekla, ampak je vztrajal, da želi biti z menoj, in to je govoril toliko časa, da sem se zelo navezala nanj. Sedaj pa ne morem pozabiti nanj in mi je zelo težko hoditi v službo, ker ga tam srečujem. Sprašujem se, zakaj mi je obljubljal in govoril, da bi bil rad z menoj, potem me je pa pustil? Najbolj pa me boli to, da sem zaradi tega izgubila dobrega prijatelja. Sprašujem se, če sem res tako slaba oseba, da si ne zaslužim sreče. Vse to mi je udarilo na psiho in trenutno ne vem, kako naprej. Lp
Bralka iskreno: Občutek biti ljubica poročenemu moškemu je neznosen
Brane, pozdravljen! Pišem ti, ker ne vem, kaj storiti. Sem namreč ljubica poročenemu moškemu, ki sem ga pred časom zapustila, saj biti v koži ljubice ni bilo prijetno, kot mi ni zadostovalo imeti moškega le enkrat do dvakrat tedensko. Sam je poročen že nekaj časa, z ženo nima spolnih odnosov, spita ločeno. Se pa ženi ne sanja, kaj njen mož počne, ko ga ni doma. Saj navzven živita solidno zakonsko življenje, le da brez otrok. Ko sem ga zapustila, se je odločil, da me dobi nazaj s trditvami, da me ljubi, da si ne predstavlja življenja brez mene in da se bo ločil. Da bo potreboval pol leta, leto, da spelje ločitev, delitev premoženja. In bo potlej le moj. In ja. Sem sprejela in ga vzela nazaj. A v tem času se veliko ni spremenilo. Še vedno je moj enkrat do dvakrat na teden. In ženi se še vedno ne sanja, da se želi ločiti. Od njegovih obljub je preteklo več kot pol leta. Najhuje od vsega pa je dejstvo, da dopusta ne bo preživel z menoj, temveč z njo. In po koncu poletja se bova resno pogovarjala o nama. Počutim se izdano. Z menoj je preživel le nekaj dni na morju. Žal mi to ne zadostuje. Potrebujem moškega, da z njim delim vse, vse dobro, vse slabo, vse spolne užitke, vse prepire, tegobe in vse. Glede na to, da se mu čas izteka, razen besed, ki so prazne, ker se moje zaupanje v obljube izgublja, nimam ničesar oprijemljivega. Sam od mene ogromno pričakuje. In zdaj dilema: naj čakam še teh nekaj mesecev, če bo dejansko iz besed prešel na dejanja? Čakanje in negotovost me ubijata. Občutek biti ljubica poročenemu moškemu pa je neznosen. Hvala za tvoje mnenje.
Nekdanji ji greni življenje: Res se ne bi rada še vrsto let prerekala glede neumnosti ...
Pozdravljen, Brane! Upam, da si ne boš mislil: 'Oh, kaj pa ta spet hoče.' Mislim, da sem ti pred točno enim letom že pisala, kako je bilo z možem in najinim takrat 2,5-letnim otrokom. No, da na hitro povem ... Šla sva narazen. Jaz sem od njega zahtevala, da zapusti stanovanje, preden ga preko sodišča vržem ven. Živela sva v najemniškem stanovanju. Po njegovi izselitvi sem seveda jaz prevzela vse stroške stanovanja. Vse do danes nimam miru. Zdi se mi zelo manipulativen in vmes je proti meni vložil tudi tožbo, češ, da mu ne pustim videti otroka. Kar ni res, saj je otroka videl, kadar koli je želel, in to sem tudi na sodišču povedala. Šest mesecev ni plačeval preživnine, dokler mu nisem zagrozila, da ga bom tožila. Potem ko jo je končno plačal, pa me je seveda kar naslednji dan tožil, da mu ne pustim videti otroka in da želi z njim naslednji mesec za 9 dni na počitnice. Meni ni povedal kam. Naj povem, da je pred njegovim toženjem izginil za 1 mesec, ne da bi mi povedal. Enostavno se ni javil, niti vprašal za otroka. Po tem je rekel odvetniku in sodišču, da mu nisem pustila videti otroka v tem mesecu. Sodišče mu ni ugodilo in za zdaj ne sme z otrokom na počitnice, ker je ta premajhen in ker nikoli nista imela tesnega odnosa. Od te odločbe se trudi, da bi pokazal, da mu je kar naenkrat mar in da si želi imeti z mano boljši odnos. Govori mi, da se ne želi vse življenje kregati z mano, pred sojenjem pa me mesece niti pogledal ni ... Zdaj se bližajo otrokove počitnice v vrtcu in sem mu napisala datum, kdaj greva in kdaj prideva nazaj. Tudi to, kje se bova nahajala, saj ga moram po zakonu s tem seznaniti. Nakar mi je odgovoril, da se bova o tem še pogovorila. Zato sem ga vprašala, o čem točno se želi pogovarjati ... Meni počitnice z otrokom niso bile prepovedane, samo njemu. Zdi se mi, da bo to pogovor o tem, da ne želi, da greva. Ker, kot ga poznam, kadar on reče, da bova diskutirala, potem to pomeni, ti bom jaz povedal, zakaj ne. Ali imaš predlog, kako živeti s takšno osebo, ki bo še nekaj časa prisotna v mojem življenju? To je samo nekaj malenkosti, kar sem napisala, ker ne morem vsega napisati. Sprašuje me tudi, zakaj ne iščem drugega stanovanja, čeprav ne živi z nama. Mislim, da ga je strah, da bi moral plačevati več, kot si želi. V bistvu si sploh ne želi, a plača, ker mora. Res se ne bi rada še vrsto let prerekala glede neumnosti, ker bi rada končno mir za otroka in zame. Mimogrede, če ne mislim na njega in če mi ne greni življenja, se imava z otrokom zelo, zelo, zelo lepo, prav vesela sva po tako dolgem času. Hvala za tvoj nasvet, Brane!
Priznanje bralca: ženo je dva meseca varal s poročeno sodelavko
Brane, živjo! Imam problem, in sicer s svojo vestjo. Ženo sem dva meseca varal (brez seksa - se to sploh reče varanje?) s sodelavko, ki je poročena kot jaz. Ljubica doma ni imela pozornosti, jaz pa tudi ne. In enkrat med pogovorom se objameva in sledi nepozaben poljub. Se neizmerno ujameva. Nato sva se dobivala na skrivaj, da sva se posvetila drug drugemu. No, skratka, po dveh mesecih mi žena kar naenkrat posveča več pozornosti, nežnosti ... Pa niti malo ne sumi. Jaz pa sem spoznal, da imam čudovito ženo, ki je nočem več varati, še manj pa prizadeti. Sedaj se sprašujem, ali ji naj povem za 'ljubico' ali ne? Vem, da bi jo s tem zelo prizadel. Z 'ljubico' sva pa tudi že prej vedela, da se bo to enkrat končalo. Zaradi svojega stališča bi ji najraje povedal, 'ljubica' pravi, da ne, ker jo bom preveč prizadel. Brane, kaj svetuješ? Kako naj pomirim svojo vest? Vem, moral bi mislit prej. Hvala!
'Ko sva bila skupaj, si je ves čas dopisoval z drugimi, zdaj hoče nazaj'
Pozdravljen, Brane! Že dlje časa se soočam z vprašanji glede preteklega razmerja, zato sem se odločila, da ti pišem in slišim še tvoje mnenje. S fantom sva bila par leto in pol, sedaj je nekje pol leta odkar sem zaključila zvezo. Mesec po zaključku se nisva nič slišala, potem pa mi je začel dnevno pisati in prositi za novo priložnost. Sedaj pa naj opišem kje so bile težave ... Še predno sva začela, sva se poznala zagotovo 8 let in sem vedela, da je precej dejaven na družabnih omrežjih (dodajanje punc, lajkanje vseh njihovih fotk, tudi dopisovanje). Na tak način sva tudi midva začela najino prijateljstvo. Ko sva začela razmerje sem mislila, da bo s tem nehal, da je pač tako iskal potencialno partnerko. Kljub razmerju je všečkal čisto vse slike punc (večinoma so bile to punce v malo izivalnih pozah), kar me je precej motilo, a se je potem s tem umiril. Še vedno je tudi dodajal nove punce na Facebooku. Najbolj pa me je prizadelo to, da sem enkrat videla samo zadnje sporočilo ene punce, ker je ostala zbrisal. Trdil je, da sta se samo menila za kavico in celo šla sta in nisem nič vedela o tem. Poznala sta se iz njegovega hobija in je rekel da je šlo samo za prijateljsko kavico in nič drugega, da mi je vse prekrival, ker bi bila ljubosumna. Potem mi je dovolil, da pogledam še Snapchat in ta ženska mu je poslala slikco in on ji je komentiral 'O kakšna lepotička'. Takrat mu nisem mogla več zaupat in sem zvezo zaključila. V tem času, ko mi ves čas piše in prosi za še eno priložnost, sem od njega zahtevala naj pridobi pogovore, da vidim če je res kar govori. Res mi jih je poslal in sem videla, da on ves čas malo klika, začenja čisto splošne pogovore, v smislu kako si, kaj počneš in nato še povabi na pijačo. Te pogovori, ki mi jih je posalal, so bili od treh punc, za katere sem vedela, da je klepetal z njimi med zvezo in mi to prikirval. Te tri vem, da je poznal iz okolice in iz hobijev, če je pa še kakšne druge klikal, ki jih je dodajal na novo, pa ne vem. Potem ga kakšna sprejme in gre na pijačo vsake toliko časa. Ampak on pravi, da so to vse samo prijateljice, s katerimi se že od prej poznajo. Meni ni jasno, zakaj mora to ves čas početi, predvsem, ko je bil v razmerju. Ves čas mi je govoril, da me ima res rad in da mu pomenim vse. Jaz sem ga imela tudi zelo rada in niti na misel mi ni prišlo, da bi počela kaj takšnega. Če bi šla na pijačo s kakšnim kolegom bi mu to povedala, sicer je pa tudi vse poznal. Jaz teh njegovih kolegic nisem poznala. Dobila sem občutek, da me vrti okrog prsta. Naj omenim še to, da ko sva se kdaj skregala, je spet klepatal s kolegicam in jim razlagal o njinem prepiru, pisal, da sem smotana, bolana, ljubosumna, enkrat je celo eno povabil na sprehod (njegov izgovor je bil, da je rabil pogovor). Skratka, zakaj sem sedaj zmedena ... Ker on pravi, da je v tem času spoznal kakšne neumnosti je delal, da bi vse popravil, da je vse pripravljen naredit, da mu dam še eno priložnost, da bo tudi zbrisal družabna omrežja. Pravi, da mu v razmerju ni nič manjkalo. Ob vsem tem kar počne mi je tudi zanimivo, da odkar ga poznam, ni imel nekaj veliko žensk. Predno sva se spoznala, vem, da je imel dve zelo kratki zvezi, v tem času, ko sva bila prijatelja (v obdobju 8 let), pa je imel tudi eno 4 mesečno zvezo. Tudi sedaj v teh pol leta pravi, da ni imel nobene, da mu jaz pomenim vse in hoče samo mene nazaj. Rada bi tvoje mnenje (z vidika moškega), kaj se dogaja v glavi mojega bivšega, ker ga enostavno ne razumem. Me samo vrti okrog prsta, ali se je resnično zamislil in se je pripravljen spremenit? Lp
Priznanje bralca: Ženo sem 2 meseca varal s poročeno sodelavko. Zdaj pa me peče slaba vest.
Brane, živjo! Imam problem, in sicer s svojo vestjo. Ženo sem dva meseca varal (brez seksa - se to sploh reče varanje?) s sodelavko, ki je poročena kot jaz. Ljubica doma ni imela pozornosti, jaz pa tudi ne. In enkrat med pogovorom se objameva in sledi nepozaben poljub. Se neizmerno ujameva. Nato sva se dobivala na skrivaj, da sva se posvetila eden drugemu. No, skratka, po dveh mesecih mi žena kar naenkrat posveča več pozornosti, nežnosti ... Pa niti malo ne sumi. Jaz pa sem spoznal, da imam čudovito ženo, ki jo nočem več varati, še manj pa prizadeti. Sedaj se sprašujem, ali ji naj povem za ljubico ali ne? Vem, da bi jo s tem zelo prizadel. Z ljubico sva pa tudi že prej vedela, da se bo to enkrat končalo. Zaradi svojega stališča bi ji najraje povedal, ljubica pravi, da ne, ker jo bom preveč prizadel. Brane, kaj svetuješ? Kako naj pomirim svojo vest? Vem, moral bi mislit prej. Hvala!
'Problem imam z moškimi, ki se lepijo name, ker jih prevzemajo moj seksapil, lepota, dobra kuha ...'
Pozdravljen, Brane! Sem stara 40 let in mama samohranilka. Imam tri otroke, stare 15, 18 in 20 let. Obenem pa imam tudi problem z moškimi, ki se lepijo name, ker jih očitno prevzemajo moj seksapil, lepota, dobra kuha itd. Problem je v tem, da so ti moški sami in da večina še ni bila poročenih. Nekateri so tudi poročeni oziroma so bili. In v vseh teh zvezah, če jim lahko tako rečem, ki so trajale zelo kratko (od 3 do 6 mesecev), sem opazila, da od mene hočejo le seks. In da sem njihova druga mama. Na živce mi gre, ker niso odgovorni in vidijo samo naju kot dvojino, jaz pa živim skupaj s tremi otroki. Res, da sem samska, ampak nisem sama. Nihče od njih ne bi imel resne zveze. Kako najti resnega moškega, ki te spoštuje in ljubi, ti pomaga in te vzame za takšno, kakršna si ... Očitno ti moški še niso toliko zreli, da bi vedeli, da resna zveza pomeni delati na odnosu, se prilagajati in se kakšni stvari odpovedati. Ne vem. Res ne vem več. Ali je nekaj narobe z mano ali s temi moškimi? Včasih se počutim, kot da mi na čelu piše, da iščem neresne in neodgovorne moške. Mamine sinčke. Hvala za odgovor. Lp, Jagoda
'Partnerica, s katero živiva skupaj, si je zadala cilj, da me bo spremenila'
Pozdravljen, Brane! Imam težavo, ki pa žal ni vsak dan manjša. Prej bi rekel, da se iz dneva v dan potencira. Partnerica, s katero živiva skupaj, si je zadala cilj, da me bo spremenila, ker očitno ji tak, kakršnega me je pred dvema letoma spoznala, nisem več všeč. Za vse, kar naredim, vedno najde vzrok, kaj ni dobro in kaj bi še moral narediti, da bi ustregel njenim zahtevam. Je pa res, da njej nihče ne naredi ničesar prav, niti njena starša ne. Ob tem se sprašujem, kako bo to potem komu drugemu uspelo. Želi, da zamenjam službo, ker pravi, da je ta preveč stresna. Nikakor pa se noče sprijazniti z dejstvom, da je to moja sanjska služba in da me to, kar delam, resnično osrečuje in sem v tem še uspešen. Ampak ne, to ni prava stvar zame in to je edini vzrok, ki ga navede ob vprašanju, zakaj misli, da ni to prava služba zame. Brskanje po telefonu je čisto nekaj običajnega. Meni niti na misel ne pride, da bi to delal. Da ne govorim o spolnosti, ki je je vedno manj, pa čeprav sva stara šele 42 in 44 let. Kadar pa je, pa je videti tako, kot da bi imel truplo pod sabo. Zadnjič bi jo kmalu vprašal, če je boli, ker se je premaknila. Če slučajno ona ne doživi orgazma ali dveh, pa tako potem nekaj časa poslušam, kako slab sem v postelji. Takih neumnosti je še polno, zato bolje, da končam z naštevanjem. Se pa že resno sprašujem, kakšni bi morali biti moji naslednji koraki, ker ne vem, kako bom to zdržal naslednjih 50 let. Včasih se mi zdi kot, da sem v slepi ulici. Hvala za odgovor. Lp, B.
'Zaradi njegovega obnašanja nimam nobene želje po seksu.'
Brane, kje si?! Pogrešam te! Potrebujem tvojo pomoč! No pa da začnem ... Zadnje čase se počutim kot v nekem začaranem krogu, enostavno ne vem več kako naprej. Imam partnerja, s katerim sva skupaj sva 5 let, tudi živiva skupaj. V zadnjem letu se je najin odnos res spremenil, na slabše. Trenutno je že več kot 8 mesecev brezposeln, pribit na računalnik in na igranje igric. Sama imam zelo stresno službo, sem samozaposlena in delam tudi po cel dan vsak dan. Priznam, da se mi vse skupaj za malo zdi, med drugimi se fant tudi hvali, češ kako se ima fletno, da ga "baba živi". Sploh ne morem verjeti, da se moški lahko s tem hvali, da ga nič ne boli njegov ego? Med drugimi seveda ne naredi prav nič! Vse moram sama, pospravljam, kuham ... Ko mu to povem, ne zaleže nič. Se mi zdi, da bi več dosegla, če bi se pogovarjala s steno. To stanje je vplivalo tudi na najino spolno življenje. Enostavno me zaradi svojega obnašanja ne privlači več in nimam nobene želje po seksu. Seveda pa pridejo tudi lepi trenutki, ko pa si spet rečem da "pretiravam". No in smo spet tam kjer smo - začarani krog. Ne vem več, kaj naj naredim? Naj vztrajam, bo kaj bolje? Je problem v meni? Hvala za odgovor, Zvezda.
Slovenka odkrito o aferi s sodelavcem
Imam velik problem, ker sem zaljubljena kot nikoli prej bila in kot ne bom nikoli več. Težava je v tem, da sem zaljubljena v sodelavca, ki še vedno deli skupno stanovanje s svojo bivšo, ki jo je zapustil zaradi mene. Najino razmerje se je začelo lansko pomlad, kakšnih sedem mesecev po tistem, ko sem se zaposlila v podjetju, v katerem on dela že kar nekaj let oziroma kmalu po tistem, ko mi je dejal, da je nor name že od trenutka, ko sem prvič stopila v pisarno. Takrat sva se tudi prvič poljubila. Nekaj tednov kasneje sva spala skupaj. Bilo je noro lepo. Vsakič. K meni, ki imam svoje stanovanje, je prihajal skoraj vsak dan, ponavadi po službi. Nikoli ni ostal čez noč. Od vsega začetka sem vedela, da ima dolgoletno dekle, s katero sta skupaj kupila stanovanje. Nisem pritiskala nanj, vsaj ne pretirano, sem ga pa tu in tam vprašala, saj veš, tisto klasično vprašanje ljubic, kam vodi najino razmerje.Lani jeseni mi je dejal, da jo je zapustil, da se je izselil iz skupne spalnice in se preselil v dodatno sobo, in da si želi biti za vedno z menoj. Jaz sem mu verjela. Toliko bolj, ker sva začela hoditi skupaj tudi ven, ne samo k meni v posteljo kot prej, in ker me je med lanskimi božičnimi prazniki, povabil k staršem domov in me predstavil kot svoje novo dekle. Bili so navdušeni nad menoj in kot sem opazila, kritični do njegove bivše, ki naj bi si ga, kot je dejala njegova mati, odtujila od družine. Čeprav sem mu predlagala, naj se preseli k meni, se ni, rekoč, da potrebuje več časa, da z bivšo prodata stanovanje. Problem je bil tudi skupni pes, ki so mu ona noče odpovedati, čeprav ga mora on vsak dan peljati ven. Kakšen mesec nazaj sem opazila, da manjkrat prihaja k meni, okoli dvakrat na teden. Hotela sem vedeti, kaj se dogaja, pa mi je rekel, da je najbolje za vse, da se ne dobivava več, ker je vse skupaj preveč stresno. Skupno stanovanje in posojilo, in seveda pes, so bili spet glavni. Teden dni kasneje je bil pri meni in seveda sva končala v postelji. Rekel je, da se mi ne more odpovedati, in me rotil naj mu dam več časa, da reši zadeve. Spet ga ni bilo teden dni, zaradi česar sva imela posebno mučne trenutke v službi. Čeprav sem bila jezna in užaljena, sem ga spet sprejala in spet sva končala v postelji. Kaj naj naredim? Ljubim ga kot še nisem nobenega moškega in ne želim se mu odpovedati. Naj mu res dam več časa in se začasno sprijaznim s tem, da pride k meni samo enkrat na teden? Težko mi je, posebno, ker mu vse manj verjamem, da spi v dodatni sobi. Pomagaj. Pozdravček od 28-letnice iz LJ.
'Zaljubila sem se v bivšega fanta svoje prijateljice.'
Pozdravljen, Brane. V letu 2019 sem spoznala fanta, ki je dejansko bil fant moje kolegice in sta se razšla istega leta. Spoznala sva se na rojstnem dnevu, potem pa se je on začel pogovarjati z menoj tudi prek spleta in sem seveda odgovarjala. Takoj sva se ujela in vsak dan klepetala, in to še vedno traja. Zbližala sva se tudi fizično (s tem ne mislim na spolnost). Na začetku nisem ničesar čutila, ker je bilo prezgodaj za karkoli, po treh ali štirih mesecih pa mi je postal noro všeč. Zato sem ga pogumno vprašala, ali bi hodila, in je rekel, da ja, ampak da ga je strah, da bi izgubila prijateljstvo, ki ga imava. Ter da trenutno ni pripravljen na resno zvezo. Mi je pa že prej začel izpovedovati svoja čustva, ko sva bila povabljena na rojstni dan. Je pa res, da svojo bivšo težko preboleva in tudi po vsem tem času še vedno vidim, da jo ima rad in da ga še vedno vleče nazaj k njej. Jaz sem seveda jezna zaradi tega, hkrati pa vem, da na to nimam vpliva. Ne vem, kaj naj naredim, saj sva se zmenila, da kljub vsemu ostaneva prijatelja. Z bivšo nista ostala v prijateljskih stikih, nista pa skregana. Kaj storiti?
Anatomija afere, ki je trajala manj kot 24 ur
Skoraj vsaka afera ima začetek, zaplet in razplet ali konec. Ta velikokrat ni srečen. Tokrat nas najbolj zanima njen začetek, ki sta ga sodelujoča doživela precej drugače. Opisana afera se je začela na železniškem peronu. Afero je hotela ona. On je hotel samo Brazilko.
Bralka: S partnerjem sva se spoznala pri 12 letih. Pri 15 letih sem zanosila ...
S partnerjem sva se spoznala pri 12 letih. Pri 15 letih sem zanosila in rodil se nama je fantek. Pri njegovih dveh letih naju je očka zapustil. Tri leta sem sama živela s sinom. Po treh letih sem poiskala partnerja in se odločila za skupno življenje z njim. Ponovno. Rodil se nama je drugi sin. Odšla sva v podnajemniško stanovanje. Jaz sem skrbela za hrano in čeke, on je imel občasno delo. Tako se nama je rodil tretji sin. Ljubezen je bila vsak dan samo še kreganje in obsojanje. Nazadnje sem mu rodila punčko. In šele po rojstvu punčke je nastal problem. Pred štirimi meseci sva se razšla in ostala sem sama s štirimi otroki. Zdaj pa me nekaj zanima ... Po vseh teh mesecih zdravljena z moje strani ga še vedno ljubim, tako kot prvi dan. In le zato, ker imava otroke, ampak ker ga ljubim takšnega, kot je. Sama sem se spremenila na bolje in življenje gledam bolj odprto, najhuje pa je to, da sem ga vprašala, če bova še kdaj skupaj, pa mi je dejal, da naju vežejo le še otroci in da se lahko vsemu samo še smeji. Kaj naj storim? Naj ga pustim, ignoriram in pustim času čas ali naj srečo poiščem drugje? Prosim Brane, pomagaj mi. Izgubljena sem. Priznam, da ni vse njegova krivda in da sva kriva oba. Vendar so me najbolj prizadele njegove besede, ko mi je rekel, da me nima več rad. Obupana sem, kako naj ga pozabim? Skrbim za otroke, a se vsak večer zlomim in jočem.
'Partner se je v zadnjih 2 letih povsem zanemaril. Kaj naj naredim?'
Pozdravljen, Brane. Srečujem se z težavo in bi bila vesela nasveta. S partnerjem sva 8 let skupaj, imava tudi otroka in načrte za prihodnost (hiša). Partner si želi še enega otroka, vendar včasih dvomim, da je to tudi moja želja. Moj partner je enkraten očka in življenjski sopotnik. Pomaga v gospodinjstvu, če je treba, igra se in skrbi za najinega otroka, posluša me in upošteva. Lahko bi rekli, da je 'popoln paket'. Sem pa opazila, da se je v zadnjih 2 letih zelo zanemaril. Da ne bo pomote, čist je in skrbi za higieno, vendar je nehal skrbeti za svoj videz. Frizuro si uredi, ostalih stvari pa ne – ne brade, zredil se je, oblačenje, obiskovanje zobozdravnika ipd. Ne mara nobenih aktivnosti. Zato sva padla tudi v neko dolgočasno rutino. Za novo leto nikoli nisva bila zunaj. Nasploh se nič ne dogaja v najinih življenjih. Večkrat mu lepo omenim, kako bi bilo lepo, če bi šli malo na sprehod, kako "destinacijo" pogledat, ali če bi se s fanti malo dobil, pa bi kako rundo nogometa odigrali in se družili, ali pa da bi midva imela kakšen skupen hobi ... Vendar je proti vsemu. Jaz pa imam veliko željo po skupnih doživetjih. Po dogajanju, od sprehodov, pohodov, karkoli. Posledično mi je partner manj privlačen. Tudi želje po skupnih posteljnih dogodivščinah nimam več, želim se jim izogniti. Zato tudi ne vem, ali bi želela imeti še enega otroka, saj nisem več prepričana, ali bova dolgo skupaj. Kaj naj naredim, prosim za nasvet. Imam ga zelo rada in imava lepo skupno zgodbo. Vendar mi je razmerje postalo brezvezno, hkrati pa se je partner zanemaril. Hvala za pomoč že vnaprej.
Bralka potožila: 'Ves čas mi kupuje draga darila, jaz pa si želim samo ...'
Pozdravljeni g. Brane! Sem v razmerju s osebo, ki jo ljubim neskončno. Prav tako sem prepričana, da on mene. Največji problem je, da mu ne morem dopovedati, da ljubezen oz. izkazovanje ljubezni ni le v materialu. Kar naprej dobivam darila, vredna po več tisoč evrov (pomeranec za 4 tisoč, avto za 8 tisoč, avto za 17 tisoč ...) in tudi "manjše" vsote, kot je ura za 500 evrov. Ne me narobe razumeti, hvaležna sem za čisto vsako stvar, ampak vedno, ko mu rečem, da bi namesto dragih stvari raje videla, da si vzame en dan zame in samo zame, da greva recimo na izlet ali vsaj na večerjo ali na kavo, dobim odgovor "utrujen sem, ni mi danes" ali pa vzame koga od prijateljev zraven. Ko se slučajno skregava, kar je zelo redko, in mu omenim te stvari, dobim odgovor "dober sem samo, ko kaj rabiš" ... Ne razumem, zakaj dobim tak odgovor glede na to, da vedno, ko kaj dobim ali mi reče, da mi želi kaj kupiti, povem, da ne rabim in da nočem, da vedno zapravlja zame ... Moj problem je v glavnem, da ne morem človeku dopovedati, da bi včasih oziroma večino časa raje imela njegov čas in njegovo naklonjenost kot velika darila. In kljub temu, da mu vedno to povem, ob vsakem prepiru dobim odgovor "dober sem samo, ko nekaj kupim ali ko nekaj rabiš". Lep pozdrav
Razlog, zakaj jo je prevaral, jo je pustil brez besed
Živjo, Brane. Imam problem z možem in sama s seboj. Stara sem 37 let. Mož, s katerim sva poročena šest let, mi je priznal, da mi je bil pred kratkim nezvest. Zatrjuje mi, da s to poročeno žensko – njegovo sodelavko, ki jo navidez poznam – nista niti enkrat občevala. Zatrjuje mi tudi, da je bila kriva reklama, ki jo je eden od sodelavcev delal njenemu fa****u. Dobesedno tako je rekel. Zatrjuje mi tudi, da je še vedno zaljubljen vame, da me ni nikoli prej prevaral in da ne ve, kaj mu je bilo tistih približno štirinajst dni, ko se je dobival z njo. Večinoma v našem avtu. Mimogrede, ta ženska ni nič posebnega, če mene vprašaš, je pa res, da ima velike joške medtem ko imam jaz bolj mičkene in da sem ga velikokrat zalotila pogledovati za ženskami z velikimi joški. A, pustiva to. Reciva, da mu verjamem, da ni občeval z njo, in da sem mu odpustila, kar se je zgodilo. Problem, zaradi katerega ti pišem, je to, da sva od takrat, ko sem po dveh tednih kuhanja mule pristala na seks, seksala trikrat. In trikrat ni doživel orgazma, čeprav mu je lepo stal. Ni doživel orgazma, kar me je prizadelo kot ženo in kot žensko. Zakaj se to dogaja? Je to psihološkega izvora? Misliš, da se še vedno dobiva z njo? Meni govori, da ne ve, zakaj mu ne pride, pravi pa, da nisem kriva jaz. Namignil je sicer, da bi morda pomagalo, če bi mu ga posesala, kar me je samo razkurilo, ker me je spomnilo na to joškačo in fa***a v našem avtu. Zelo jasno sem mu povedala, da bo na felacijo, ki ni nekaj, kar ne vem kako rada počnem, vsaj z moje strani moral počakati. Rada bi premagala ta problem, ker je bil do tega spodrsljaja, kar je njegova ocena te prevare, vedno super mož, pa tudi oče najinih dveh deklic. Vnaprej hvala za nasvet. Brižitka.
'Za ta sporočila sem izvedela, ko sem mu brskala po telefonu.'
Pozdravljen Brane! Po branju tvoje rubrike sodeč, se nate obračam s precej manjšo težavo od tistih, ki jih vsakodnevno obravnavaš, ki pa meni že nekaj časa, sicer v vedno manjši obliki, pa vendar, povzroča nelagodje. S prvim fantom, ki je osem let starejši, sva skupaj že 3 leta in pol, tik pred začetkom najine zveze in v samem začetku, si je pisal z drugimi dekleti, tudi sporočila, kjer jih sprašuje, če bi bila skupaj itd. Sam je s tovrstnim dopisovanjem dokončno prenehal v prvem mesecu zveze, sama pa sem za ta sporočila izvedela, ko sem mu brskala po telefonu (priznam, precej neumno, a recimo temu začetniške napake, saj je zame to bila prva resna zveza). Skratka, težava se pojavi, ko ta dekleta srečam danes, saj živimo v zelo majhnem mestu. Ponavljam si, da fant z njimi ni imel več nikakršnega kontakta, ker se je sam odločil za to in se mi je v zvezi v popolnosti posvetil, nikoli nobenih sporočil, ni dajal razlogov za ljubosumje itd. Problem imam jaz z videvanjem teh deklet, saj se počutim kot neka tolažilna nagrada v njihovih očeh, čeprav sam z mano nikoli ni ravnal tako, a je teh deklet kar nekaj in njih vseh vrst, če veš kaj mislim. Potrebujem nasvet, da prebrodim to nelagodje.
Ko je spoznala mlajšega, je razmerje s poročenim prekinila, zdaj pa ...
Pozdravljen. Obtičala sem na točki, s katere se ne znam premakniti. Sem namreč uradno samska z 10-letnim sinom, z njegovim očetom sva se razšla pred 7 leti. Imela sem razmerje s poročenim moškim, ki pravi, da me ima rad. A ne dovolj, da bi se ločil. Vmes sem spoznala mlajšega moškega, ki si želi resne zveze s starejšo žensko. Če bi šlo, bi se preselil k meni čim prej. Tudi poročil bi se. Edina ovira, ki seveda meni zelo ustreza, je njegova 5-letna hči. Želi me spoznati z domačimi, medtem ko je meni to prehitro. Zakaj namreč vse takoj in hitro? In zakaj na vsak način s starejšo žensko? Ob spoznavanju mlajšega sem razmerje s poročenim prekinila. Me pa vsiljivost mlajšega zelo moti. Ker se veliko pogovarjava, izvem, da je finančno precej na psu, sama pa teh problemov nimam. Pa tudi, ko pride na obisk k meni, se obnaša kot doma, mi izprazni hladilnik, pri čemer za to, da je poln, ne poskrbi. In ker je vedno bolj vsiljiv, se umaknem. Zdrami me klic poročenega, da ne more živeti brez mene, da je med nama enostavno preveč, da bi se končalo. Zamaje mi tla pod nogami. Z mlajšim sem prekinila, ker me je enostavno preveč zasuval, pa tudi občutij z moje strani ni bilo pravih. Razmišljam pa o vrnitvi k prejšnjemu, pod pogojem, da se loči. Sem ravnala prav? Hvala za odgovor.
Izpoved bralca: en mesec pred poroko sanja o ženski izpred 15 let
Dragi Brane, star sem 32 let, velik karierist in ciljno usmerjen perfekcionist. Trenutno sem zaročen, poročil se bom čez natanko en mesec. V mladosti so mi govorili, naj se ne obremenjujem s svojo prihodnostjo, kajti sekirati se je tako učinkovito, kot da bi igral tenis z loparjem za muhe. Pa vendar so se tiste prave težave v mojem življenju začele pojavljati takrat, ko sem čez ramo gledal nazaj na svojo preteklost in na vse tisto, kar je v njej ostalo kot neizpolnjeni cilj. Prvič sem jo zagledal pred 15 leti. Ona je razlog, da verjamem v ljubezen na prvi pogled. Bila je vse tisto, kar si lahko človek v ženski želi. Ženske so hotele biti ona, moški so naredili vse, da bi bili z njo. »Prom queen«, kot bi rekli pri vas. Dolgi črni lasje, popolna ženstvena postava in avra, ki daje vsem okoli nje vedeti, da se v svoji koži počuti odlično. Njene oči bi lahko prekosile največje težave tega sveta do mere, ko sem si tisti prvikrat rekel: »Ta bo moja«. Od takrat naprej se mi je čas ustavil vsakič, ko sem jo zagledal. Četudi samo za sekundo ali dve. Dekle, ki sem jo v zgornjem odstavku opisal, ni moja zaročenka. Je tisto dekle iz preteklosti, s katero sem primerjal vsa dekleta do sedaj. Verjetno se sprašuješ, zakaj neki nisem nikoli pristopil do nje. Verjetno se nisem nikoli počutil dovolj dorasel zanjo ali pa enostavno nisem hotel zavoziti svoje priložnosti. Z njo danes nimam nikakršnih stikov in odkar sem jo nazadnje videl, so minila že vsaj 3 leta. Danes je v meni ostala samo še neke vrste iluzija. Tisto dekle, ki jo Oto Pestner opeva v skladbi »Trideset let«. Dejstvo, da se bom kmalu poročil, me po eni strani veseli, ker svoje dekle ljubim, po drugi strani bo pa moj tako rekoč najlepši dan v življenju tudi dan, ko se bom dokončno odrekel svojim mladostniškim sanjam. Brane, prosim za nasvet.
'Ne vem, kaj si predstavljajo tisti, ki so v zvezah in ki zviška in z aroganco gledajo na samske kot egoistične karieriste'
Dragi Brane, rad napišeš, da imejmo takšna razmerja, kot si jih želimo. Sliši se enostavno in logično. A ni ravno tako. Živimo v majhnem okolju, ki je za nekatere še manjše. Tudi zame. Ja, bolje kot biti z nekom, ki mu ni zaupati, ki te zanemarja ali zlorablja in te s tem čustveno in telesno uničuje, je ponovno se vreči na trg. Odnosi pa niso ali črni ali beli, da bi lahko enostavno rekel: ta je dober in ta je slab. Vedno moramo pogledati celoto, kajti popolnosti pač ni in je noben realen človek ne pričakuje. Če bi bilo tako, bi bili vsi kar naprej sami. Sama sem imela dve zvezi, prvo 9 let in drugo 5 let. V njih nisem več vztrajala ravno zaradi zgornjega pravila, ki ga rad deliš in se strinjam z njim. Če je tako hudo, da pogosto jočeš in noben pogovor, predlog ali kompromis ne pomaga, si na koncu slepe ulice. Trpljenje je hudo in si v neki točki rečeš, mora obstajati nekdo, s komer ne bom doživljal takih bolečin, ki je dostojen, zaupanja vreden in me privlači. Hja, to je nujna objektivna predpostavka ob tej subjektivni, da smo sami gospodar svojih razmerij. Dvakrat sem predolgo reševala razmerje, ker v nasprotju s prepričanjem starejših generacij, vsi ne menjujemo partnerjev kot spodnjih gat in se zavedamo tega, da je za dobro zvezo potreben trud. Ob tem sem se psihično izčrpala, tako da sem se še dolgo po koncu zveze sestavljala. Take stvari niso tako enostavne, kot morda včasih zveni iz tvojih člankov, mogoče tudi zaradi moškega principa, ki je bolj racionalen. Tudi ženske nismo vse enake, jaz zagotovo sodim med bolj čustvene, čuteče, ker vse to doživljam zelo intenzivno. Priti je moralo do skrajnosti, da sem lahko sprejela odločitev, da je poskusiti znova manj slabo kot vztrajati v obstoječem. Pri čemer obstoječe ni bilo samo slabo, logično, saj so bile dobre stvari, ki so me v odnosu toliko let držale. In potem pridemo do tehtanja črnih in belih lastnosti odnosa, pri čemer moraš pri odločitvi vzeti v obzir tudi objektivna dejstva – kdo sploh je še tam zunaj, koliko si že star, ali boš do naslednje zveze še sposoben imeti otroke ... Madona, ni tako lahko in tisti, ki cincajo v zvezah, kjer se ne počutijo čudovito, niso sami mazohisti, ki ne želijo ali znajo poskrbeti za svojo dobrobit! Lahko je reči pusti ga/jo in si najdi koga bolj primernega. Iti v iskanje koga bolj primernega v našem miniaturnem bazenčku pomeni veliko tveganje, da boš našel le še koga manj primernega ali pa koga primernega, ki ti ni mentalno in seksualno privlačen! Tega ne srečam, ne najdem že nekaj let! Terja veliiiko poguma, da izpustiš, kar imaš, ne glede na to, da ob tem trpiš. In potem se začne zgodba stereotipov o samskih. Ne vem, kaj si predstavljajo tisti, ki so v zvezah in ki zviška in z aroganco gledajo na samske kot egoistične karieriste, ki si ne želijo otrok, ali ti postrežejo z modrostmi, da si mogoče preveč izbirčen, nepripravljen reševati odnose in podobno. Povej mi, Brane, kako naj v tem svetu človek živi po načelu "imejmo takšne odnose, kot si jih želimo“?
56-letna bralka: Moža imam sicer na nek način rada, vendar mi je vse bolj fizično odvraten.
Pozdravljen, Brane! Kratka bom. 56 let imam, poročena sem že skoraj 30 let. Oba najina otroka sta že odrasla in odseljena od doma. Starejša sem, bolj mi je žal, da sva ostala skupaj. Saj ne vem, kako naj vam to napišem. Moža imam sicer na nek način rada, vendar mi je vse bolj fizično odvraten. Vseeno mu je kako izgleda, jaz pa se po drugi strani trudim biti vitka in še vedno čvrsta in privlačna. Najhuje od vsega pa je to, da je, to bom kar direkt napisala, zanič v postelji. Od nekdaj me je seks z njim dolgočasil. Nikoli ga ni zanimala predigra. Vedno sem mu dopovedovala, da je zame pomembna, pa je šlo v eno uho noter in iz drugega ven, ne da bi kar koli ostalo vmes. Ne mislim ga po vseh teh letih prizadeti in mu povedati, da je zanič v postelji in da je bilo vedno tako, vendar me mineva veselja do vsega, celo do samozadovoljevanja, v katerem sem vedno našla uteho. Kaj lahko naredim, da bi se stanje v najini postelji popravilo? Ne svetujte mi zakonske posvetovalnice, ker moj mož nikoli ne bi pristal na to. Razmišljam celo o ločitvi, pa ne vem ali ima to sploh kakšen smisel pri mojih letih. Zelo nesrečna Nina.
Izpoved 40-letne Slovenke: 'Zdaj imam 3 ljubimce, s katerimi se dobim skoraj vsak teden'
Dragi Brane! Zanima me, ali misliš, da je to, kar počnem, normalno. Malo predzgodovine. Tam pri dvajsetih sem začela dolgoletno zvezo z vrstnikom, s katerim sem ostala dobrih sedem let. Iz leta v leto je več pil in postal čisto pravi alkoholik. Nikoli ni bil agresiven, a ena od posledic njegovega pitja je bila vse večja suša v postelji. Na koncu sva seksala samo še enkrat, dvakrat na mesec. Samozadovoljevala sem se vsak dan. Kakšne dni tudi večkrat na dan. Po več hitro propadlih razmerjih z vrstniki, ki so neverjetno hitro popustili v postelji, v kateri je bilo moje doseganje orgazmov vedno podobno srečelovu, in zreducirali seks na enkrat na teden, sem malo po tridesetem spoznala več kot dvajset let starejšega ločenca, ki je bil zame pravo odkritje. Seks je bil kar naprej na meniju. Zvečer in zjutraj, ob koncu tedna pa tudi večkrat čez dan. Seksala sva najmanj desetkrat na teden. Vedno je poskrbel za to, da je najprej prišlo meni. Tudi sicer me je razvajal. Zapustil me je nekaj tednov po tistem, ko sem prvič rekla, da si želim otroka z njim. Ker sem si ga res. Zdaj pa prehajam k morebitnemu problemu. Po njem še nisem imela zveze z moškim, ki bi me seksualno dovolj zadovoljil. Zdaj sem v tretji približno triletni zvezi. Med prvo sem imela enega stalnega ljubimca in nekaj občasnih. Med drugo sem redno seksala z dvema ljubimcema, ki sem ju ohranila tudi, ko sem začela sedanjo zvezo. In jima čez čas dodala še enega, tako da imam zdaj tri ljubimce, s katerimi se dobim skoraj vsak teden. Vsi so poročeni. Menda srečno, saj se nikoli ne pritožujejo čez žene. Moj tedenski rekord seksa z njimi in mojim stalnim partnerjem je 21-krat. Ponavadi pa z njimi seksam od sedemkrat do desetkrat na teden. Po organizacijski in čustveni strani nimam problemov s tem. Vsi trije ljubimci so zelo v redu in pozorni moški. Vsak me ljubi na malo drugačen način in z vsemi uživam in se jim znam prilagoditi že po prvem objemu. Vsak čas bom imela štirideset let. Toliko kot moj stalni partner zadnjih približno treh let, ki je začel namigovati na poroko. Sprašuje me tudi, ali si želim otrok z njim in me spominja na to, da bova kmalu, kot se je izrazil, prestara za otroke. Kaj naj naredim? Želim si otroka in poroke, vendar postanem panična ob misli, da bom seksala samo že z njim in da bom spet nesrečna zaradi nepotešenosti. Sem sploh normalna? Je to, kar počnem, normalno? Pomagaj, prosim. Nimfomanka (morda).
'Med seksom nikoli ne doživim orgazma'
Pozdravljeni! Imam težavo, in sicer med seksom nikoli ne doživim orgazma (izjema oralno), če se samozadovoljujem, pa ga doživim hitro. Tudi če med seksom izvajam enako kot med samozadovoljevanjem, ne pomaga. Enako se je dogajalo z vsemi tremi partnerji. Partner naredi res vse, a brez uspeha. Da dodam, s partnerjem sva noro zaljubljena, strastna, vendar očitno ne dovolj, da bi me to popeljalo do vrhunca. Kakšen nasvet? Hvala in lp!