Ključna beseda / brane.
'Ne vem, če sva ravno ljubimca, saj sva v tem času seksala le petkrat'
Brane, lepo pozdravljen! Redno prebiram tvoje odgovore, no, sedaj pa sem zbrala pogum in bom še sama postavila vprašanje glede svoje "godlje", v kateri sem se znašla, ki je nič več ne razumem in iz katere nikakor ne uspem zlesti. Skratka, kot veliko podobnih zgodb, sem tudi sama zapadla v neke vrste "afero". Sem vezana – odnos s partnerjem je odličen, imava otroka, se razumemo, intimnost sicer ni pogosta, a vendar zelo kvalitetna – in zapletla sem se s prav tako vezanim moškim, ki ima po njegovih besedah sodeč soliden zakon z otroki in ženo, s katero ima tudi intimne odnose. Kje je sedaj problem? Najina "veza" traja že celih pet let, pri čemer je vse skupaj nekam čudno, ne vem, če sva ravno ljubimca, saj sva v tem času imela vsega skupaj kakih petkrat intimen odnos. On sicer daje ves čas pobude za srečanja, jaz jih več ali manj zavračam (strah, nelagodno počutje, morala ...). Omenila sem mu, da bova intimna, če bova kdaj uredila in zaključila odnos doma, sicer nima smisla. Sva pa ves čas na vezi (klici, sms-ji, e-pošta), tudi večkrat na dan, in se veliko pogovarjava o vsem (in si tudi poveva, da se pogrešava, da se imava rada). Skratka, neke vrsta močna čustvena navezanost, brez intime, ki se noče in noče ohladiti. Rada bi že vse skupaj zaključila, ampak ko se že odločim, popustim, saj ga začnem močno pogrešati (seveda najbolj pogovore in njegovo pozornost). Kaj je sploh ta odnos, ki ga več ne razumem? Zakaj ta navezanost ne mine in zakaj je tako močna? Zakaj oba vztrajava na nečem, kar tako in tako nima prihodnosti? Hvala za odgovor.
Obupana bralka: Z možem že nekaj let ne spiva skupaj
Pozdravljen, pišem ti, ker mi boš verjetno znal pomagati. Sem ženska poznih srednjih let, sicer srečno poročena, z možem živiva skupaj že 15 let, otrok nimava, čeprav sem si jih res želela. Razlog pa tiči drugje. Z možem namreč ne spiva skupaj. Že kar nekaj let. Ali sva se oddaljila ali mu nisem več privlačna, ne vem. Možu je sicer telesna bližina, spolnost, bila nekoč zelo pomembna in dvomim, da bi ga kar minilo. Preden sva se poročila, je imel kar pošteno število žensk, zato sem začela sumiti, da ima ljubico. Nočem ga niti zasledovati niti mu brskati po telefonu, kar sploh ni možno zaradi varoval, ki jih ima nastavljene. Sicer mu telefon kaj dosti ne zvoni in kar ujamem in uspem izvedeti, kdo ga kliče. Da se razumeva; imava uspešen zakon, ustvarila sva dom, tudi vsakdanje obveznosti in nasploh težave uspešno premagujeva. Čeprav ga včasih ni doma, mi vsakič pove, kje je (pri bratu, starših), in niti ne dvomim, da bi bil kje drugje. No ja, morda malo. Tudi dopust preživljava skupaj, a čeprav takrat spiva v isti postelji, se me niti ne dotakne. Poleg enotedenskih mankov in včasih za vikend ter več dni med tednom, ko je službeno odsoten, se mož precej zadržuje doma, postori za delo, hodi na sprehod z najino psičko in tudi ob vikendih ter prostem času se druživa skupaj s prijatelji. Ampak vendarle me malce daje dvom ... Bi lahko imel drugo žensko? Sva res skupaj samo zaradi vsega ustvarjenega in navezanosti? Si zato deliva vse, le postelje ne?
22-letni devičnik: 'Kako naj osvojim punco?'
Brane, pozdravljen! Star sem 22 let in sem študent. Ker se pogosto obremenjujem z obveznostmi na faksu, mi tako ostaja manj časa za družabno življenje. Do sedaj sem bil že na petih zmenkih, ki pa so se vedno končali katastrofalno (beri: vsaka izmed petih punc me je "friendzonala" že po prvem zmenku). Sram me je priznati, a pri 22-ih še nisem imel spolnega odnosa. Sam se do punc obnašam vljudno, nekaj ljudi mi je tudi reklo, da posedujem navade, ki pritičejo gentlemanu. Ne vem, ali današnje punce moje generacije (rojene na prelomu 20. v 21.stoletje), ki so večinoma materialistke (oz. zelo navezane na denar), menijo, da velja enačba "gentleman=copata"? Ali je problem tudi v mojem obnašanju na zmenku? Ali se morda obnašam preveč prijateljsko in predvidljivo? Seks mi trenutno ni nujno potrebna vrednota, a glede na to, da še nisem seksal, hrepenim po njem. Pred vrati je poletje, v prvi vrsti si želim spoznati punco za resno zvezo, kajti do sedaj resne zveze niti nisem imel, za mano pa sta dve zelo težki leti, ki ju je zaznamovala depresija, ker zaradi epidemije nisem mogel spoznavati novih ljudi v živo. Letos sem poleg zmenkov poskušal osvajati punce tudi s petjem karaok, a dlje od francoskega poljubljanja ni šlo. Prosil bi te za nasvet, kako naj izboljšam svoj nastop na zmenku oziroma pri osvajanju, da mi bo končno uspelo osvojiti kakšno lepo in prijetno punco.
'Naj imam ženske za eno noč ali naj najdem sorodno dušo?'
Pozdravljen, Brane, na tebe se obračam z vprašanjem, ki je za nekatere popolnoma banalno, a zame ni. Prihajam v neko fazo zrelosti in spoznavam neke resnice, ki so bile zamolčane ali pa so šle mimo mene skozi življenje. Do tega ni še nikoli prišlo in sedaj, ko sem v novi službi in obkrožen z ženskami različnih starosti, ne vem, kaj mi je. Kolega, ki dela z menoj, je zaseden, ima partnerko in otroka, in ker skupaj delava v podjetju kot tehnologa, se odlično razumeva. Zaupava si vse, tudi neke zadeve, ki jih je doživel v svoji starosti oziroma mladosti. Bil je pravi ljubimec ... Doživel je marsikaj in prav je tako, saj izkušnje štejejo, a ko meni to govori, se sprašujem, zakaj mi to razlaga. Počutim se kot sirota oziroma sram me je pred njim in ne vem, če mu lahko zaupam kot prijatelju, čeprav mi je kot brat. Ne vem, kako naj mu razložim, kaj si želim. Nikoli ni bilo časa ali pa so bile takšne okoliščine in je ta del življenja šel čisto mimo mene. Prav sram me je. Nikoli ni bilo možnosti, da bi se znorel in imel nekaj izkušenj. Verjamem, da veš, kaj mislim. Sem v tej starosti, da ne vem, kaj naj si mislim o svojem življenju. Želim si spremeniti zadeve na tem področju življenja, a nimam nič izkušenj. Ne vem, če sem edini tak na svetu ali jih je čedalje več. Želim si najti eno, s katero bi bil, ampak ne vem, naj se pri starosti znorim in imam ženske za eno noč, ali naj delam na tem, da najdem sorodno dušo. Razmišljam tudi o psihologu oziroma seksologu ali hipnozi, da razčistim svoje dvome. Prosim za tvoj nasvet.
Obupana bralka: 'Po spletu me iščejo samo moški, ki si želijo seks za eno noč.'
Pozdravljeni, upam, da mi boste lahko pomagali. V osnovni šoli sem bila zaljubljena v sošolca in on je bil zaljubljen vame. Videla sem ga vsak dan v šoli, med odmori in po šoli na šolskem kombiju. Po koncu osnovne šole pa ga nisem več videla. Ko je odšel v srednjo šolo, sem mislila, da mi bo vsaj povedal, kaj bo z najino zaljubljenostjo, da se bova videvala vsak vikend ali da se bo vsaj poslovil od mene, ampak ni bilo nič. Odšel je brez vsake besede. Ne vem, kaj naj si mislim o tem. Druga težava pa je, da me po spletu iščejo sami taki moški, ki si želijo samo seks za eno noč, jaz pa si želim samo resno zvezo, poroko in otroke. Ne vem, ali je kaj narobe z mano, da si ne želim seksa, ali vse moške zanima samo seks in ne družina. Lep pozdrav!
'Ko se je začelo družinsko življenje, je šlo vse navzdol ...'
Pozdravljen, Brane! Redno se zatečem na Vaš portal in vidim, kako pomagate, zato sem se odločila, da Vam pišem tudi sama – v upanju na odgovor ali pa samo na olajšanje, da se lahko nekomu zaupam. Stara sem 28 let, s parterjem pa sva skupaj sedem let in imava petletno hčerko, drugi otrok pa je na poti. Ne vem, kako naj se počutim.Zadnje leto sem zelo žalostna, brezvoljna in se mi zdi, da me pokonci drži samo še hči. Na začetku veze je vse štimalo, imela sva se rada, se zabavala in uživala. V glavnem, bila sva mlad, srečen in zaljubljen par. Potem pa se je začelo družinsko življenje, rutina in vse skupaj je šlo navzdol. Kljub temu, da mu povem kaj potrebujem. Nisem tiho in si ne mislim naj si sam potuhta kaj me muči, ampak mu vse povem. Kako bi želela da mi pomaga po hiši ali z otrokom. Dela cele dneve, tudi vikende si rad zapolni z delom. Ves prosti čas, ki ga ima, ga raje preživi s prijatelji kakor s svojo družino. Seksala nisva že huh ... Ne spomnim se, ker ga tudi redno ''boli glava''. Kadar ne delam za vikende, hčerko peljem na kak izlet in je večkrat nato užaljen, ker sva šli sami (kljub temu, da ga povabim). Ni lepo, da to rečem, ampak žal mi je, da sem še 1x noseča. Čeprav je na začetku obljubljal, da se bo spremenil, sploh prioritete, kar mu ves čas ponavljam. Ampak zadnje tedne mi dokazuje ravno nasprotno. Ne spremlja me na preglede, ko ga prosim, da mi zvečer pomaga s hčerko, mu je muka. Se mi zdi, da bi mi bilo bolje, če bi bila sama. Tako bi vsaj vedela, da sem za vse sama in ne bi imela pričakovanj do njega. Predlagala sem nama tudi zakonsko svetovanje, ampak on pravi, da ni nič narobe z njim, da če želim, lahko grem sama. Upam, da mi vaš odgovor in mi pomagaš najti neko luč, ki jo tako obupano iščem. Hvala
Izpoved bralca: 'Vsak dan sem mislil na njo, tudi na dopustu z družino. Potem pa šok ...'
Zdravo, Brane. Prvo ti moram povedati, da so tvoji članki top. Me zanima, če si že slišal za podobno zgodbo, kot je moja. Sem v srednjih letih, malo pred 50. letom, v zakonu že 25 let. Lepa žena, otroci, dobra služba, živimo na Obali, denar ni problem. Skoraj nikdar se ne prepirava, seks je vseh 25 let odličen. Imam jo rad, ona mene še bolj. Moti me edino njena nenormalna ljubosumnost, ki je posledica izgube njene samozavesti, saj se je po porodu precej, precej zredila, za postavo pa ni naredila nič, ker ji to enostavno ni pomembno, mi pravi. Ve pa, da meni je, a me ne upošteva. Vedno sem ji nudil vse, a kot kaže, ne resnične ljubezni. In potem se je zgodilo pred par leti. Vsa leta sem gladko zavračal vse ponudbe ostalih žensk. Pa nisem bil nikdar pobudnik. Gladko zavrnil. Niti v sanjah ne bi ... Nato sem spoznal zelo posebno osebo in se zaljubil na prvi pogled. Zadelo me je. Tako nisem bil zaljubljen še nikdar v življenju. Leto dni sva hodila na kavo, preden sem jo prvič poljubil. Tudi ona je v zakonu z otroki, ampak je precej nesrečna. Ne bom razpredal o moralnosti, ker se bom za to cvrl v peklu, ampak enostavno sem obseden s to žensko, vsak dan sem mislil na njo, tudi na dopustu z družino. Potem pa šok. Ko sva končno prišla po skoraj 2 letih do intimnosti, ko sem jo slekel v spodnje perilo, je stala kot boginja pred mano. Pozabiš vse. Nato pa mi je pred akcijo komaj, komaj vstal. Si lahko misliš? Veš, kako se moški počuti v taki situaciji pred žensko? Nikdar nisem mel problemov z erekcijo, ta ženska je ena najlepših in najbolj seksapilnih žensk, ki sem jih videl, potem pa skoraj mrk. Seksala sva, njej je bilo dobro, ji je prišlo, a verjetno nič posebnega, tako kot tudi meni. Potem sva to ponovila četrtič, petič (zelo malo seksa za 4 leta afere), a nikdar nič posebnega. Vsaj meni. Njej je enkrat prišlo dvakrat, ampak vseeno. Oba imava problem v glavi zaradi morale. Začela sva se pogovarjati o skupni prihodnosti, čeprav se oba zavedava brutalnih okoliščin. Nato pa še en šok. Zadnje leto me je začela precej ignorirati. Na kavo z mano gre redko, vedno se izgovarja, da nima časa. Pove mi, da me ima rada, poljubi me, ampak to je to. Potem spet nima časa par mesecev, potem me spet poljubi in pove, da me ima rada, reče, da si bo vzela čas zame, da bova spet intimna pa spet od nje nič ... Ko jo vprašam, če nehava s to norostjo mi reče, da me ima rada in da noče nehati z mano. Nimam časa, pravi. Na njo pa še vedno mislim vsak dan, ne morem si pomagati. Rad bi jo pozabil po eni strani, ampak srce premaga razum. Ne morem. Po 4,5 letih sem še vedno zaljubljen v njo. Pa čeprav so tu otroci, ki so mi vse na svetu. Ne vem, kako bi lahko bil brez njih? Niti pomisliti nočem na to. Kaj naj naredim? Sem tiho in poskušam preživeti do smrti sam s sabo. Za otroke. Pa čeprav nisem čisto srečen v zakonu, za katerega bi večina ubijala. Če povem ženi in prosim odpuščanja, je to moj samomor, to vem. Pa ženo bo prizadelo. Tudi nočem uničiti drugega zakona, če bo ostala v njem. Če se ločim od žene in grem po nekaj časa k ljubici, ne vem, če me v resnici še hoče, glede na njeno zadnje obnašanje do mene. Tudi seks zaenkrat ne štima. Mogoče si želi, da se ločim pa tega noče povedati. Res je čudna in tudi sama pove, da ne ve, kaj bi rada. Pa še zadnje vprašanje. Si kdaj že imel primer, da si nor na žensko, lepa postavna, sanjska potem pa ti prijatelj za božjo volje ne vstane?! Kaj za vraga je z mano narobe? Sem nor? Brane pomagaj?!?
Obupana bralka: 'Pol leta že nisva imela spolnih odnosov'
Brane, pomagaj. Dve leti sem v zvezi s sicer čudovitim fantom, oba sva v drugi polovici 20ih, težavo v najini zvezi pa predstavlja količina intimnih odnosov. Prvih nekaj mesecev zveze je bilo vse redno in odlično, potem pa je začel zavračati moje pobude za seks. Iskreno sem ga vprašala, kaj je narobe, in dobila neko mešanico odgovorov v stilu: "Utrujen sem – ne počutim se dobro – bova drugič ...". In od takrat je intimnih odnosov vedno manj, na zadnje sva jih imela pred pol leta. Zmedena sem. Od takrat sem že nekajkrat speljala temo na ta pogovor in priznal mi je, da ga zelo obremenjuje stres v službi (vem, da ga res) in da se ne počuti dobro v svoji koži (od kar sva začela z zvezo, je pridobil nekaj kg, ampak mu vedno poudarjam, da mene to absolutno NE moti). Prepričana sem, da me ne vara, saj občasno na skrivaj preverim njegov telefon. Na to nisem ravno ponosna, ampak resnično me teži, če za pomanjkanjem intimnih odnosov leži še kakšen drug razlog, vendar nič ne kaže na to. Prav tako izključujem možnost, da mu v resnici na sploh niso všeč ženske, o tem sem se diskretno pozanimala pri njegovih dolgoletnih prijateljih. Na vseh ostalih področjih se čudovito ujameva, je pozoren, nežen, dober človek. Nočem mu povzročati še več pritiska, ampak, če ostane tako kot je, trpim jaz. Kaj naj storim?
Cvetka iskreno: 'Lahko bi seksala vsak dan, tudi večkrat na dan, pa ne ...'
Pozdravljen, Brane! Sedanjega partnerja sem spoznala lani med prvim zapiranjem države. Zelo na hitro, po nekaj tednih, sva se odločila, da bova zaživela skupaj, da bi bila čim več skupaj, ker itak nismo smeli nikamor. Tega ne obžalujem, saj nobena moja prejšnja zveza ni bila tako mirna, brez vzponov in padcev, brez kriz in dram, ki sem jih doživljala prej, po navadi zaradi ljubosumja, povezanega z mojim seks apetitom. Ta je, pošteno rečeno, velik. Lahko bi seksala vsak dan, tudi večkrat na dan, pa ne, zlasti s sedanjim partnerjem, ki je, kot sem ti že omenila, miren. Mirnost v zvezi mi je fajn, mirnost v postelji pa ne. Če bi bil bolj nemiren v postelji, bi se pri svojih 27-ih mirno odločila zanj, ki ima dobrih 33 let, za družino, otroke, psa, kure in tako naprej. Čeprav se poznava šele nekaj več kot leto dni. Prijazen je, obziren, ljubeč, priden vsepovsod, razen, najbrž veš, kaj bom napisala, pri seksu. Ko se loti zadeve, je kar odličnjak z dobro opremo, problem pa je v tem, da sem ugotovila, da seksava samo takrat, ko dam pobudo jaz. Na začetku zveze sva veliko seksala, ne sicer vsak dan, kot si želim jaz, ampak vseeno čisto dovolj za moj apetit. Nisem bila lačna seksa. Zadnje mesece pa sem ga. Saj ne vem, kdaj, sem pa ugotovila, da vedno seksava na mojo pobudo. To sem preverila. Več kot dva tedna je nisem dala in več kot dva tedna sem bila brez seksa. To sem tudi povedala in ga vprašala, kaj misli, kako se zato počutim. Nezaželena, ne dovolj seksi ali seksualno privlačna in tako naprej, pa je gledal kot čuk. Kmalu sva imela enega od najboljših seksov. Sem mislila, da sem rešila problem, pa sem spet morala dati pobudo jaz, po novem pogovoru o tem, zakaj ne da on pobude. Prej je filozofiral o tem, da je bil v prejšnjih zvezah pogosto zavrnjen, ko je hotel seksati, in da se je navadil počakati. To mi ni bilo všeč. V glavi imam zmešnjavo. Zakaj te primerjave s prejšnjimi, saj jaz rada seksam kadarkoli in kjerkoli. Očitala sem mu, da mu ni mar za moje potrebe, pa me je spet gledal kot čuk. Čeprav ga imam zelo rada, sem že začela razmišljati o tem, da bi ga zapustila. Saj veš, tudi ti si že velikokrat napisal, da se problemi v zvezah lahko samo poslabšajo. Mi lahko pomagaš, prosim, ker ga ne bi rada zapustila. Hvala za odgovor, pa tudi to rubriko, ki jo zelo rada berem. Cvetka.
'Spustila sem se v razmerje z moškim, ki me je psihično maltretiral'
Brane, pozdravljen! Stara sem 50 let. Z možem nisva imela intimnega življenja več let, zaradi pijače in prepirov, potem je pa prišla še njegova bolezen. Po toliko letih sem si tako močno zaželela človeka, da bi me objel, da bi me spoštoval, ker tega nisem imela pri možu. Spustila sem se v razmerje z moškim, ki moje prevare ni odobraval in me je psihično maltretiral in se pri seksu izživljal nad mano. Toda vseeno sem vztrajala in bila preveč posesivna, ker je bila moja želja biti z njim prevelika. Počasi mi je dajal več, recimo nedelje skupaj, potem, da sva kam šla, nikoli pa ni dovolil, da pridem k njemu domov. To me je tako jezilo, da je tako počel z mano, da sem mu vedno vse povedala, kaj si mislim po sms-ih in sem ga seveda jezila s tem. Najino poznanstvo je trajalo 12 let, vmes se nisva dobivala, a vedno znova sem se vračala k njemu. Vsak dan sem mislila na njega, a nikoli se nisem prav izpovedala, kaj mislim in kaj bi rada. V prvih letih, ko sva se spoznala, sem se ločila, moja želja biti z njim, je bila tako močna. On pa je že takoj na začetku omenil, da ima tri hiše, meni sploh ni bilo jasno, kaj s tem misli, saj se mi nikoli ni šlo za premoženje. V bistvu je zelo grdo delal z mano, poniževal me je, pa nikakor nisem hotela zapustiti tega odnosa, oklepala sem se ga. Pred časom pa je spoznal mojo znanko po čudnem naključju in začel hoditi z njo. Brane, od tebe bi rada odgovor, če je to lahko glavni razlog pri moškem za razhod, da sem bila tista, ki je po nekajkratnem poskusu, če grem z njim v posteljo, se naslednjič sama odločila, da bi šla. Zanima me, če je to res, da če prezgodaj začneš, da moraš začeti zgoraj, da taka veza ni možna. Brane, prosim za odgovor.
Obupana bralka: Zakaj privlačim moške, ki hočejo samo seks?
Pozdravljen, Brane! Upam, da mi boš lahko svetoval pri moji težavi. Stara sem 30 let in zdaj že kar nekaj časa samska. Zelo si želim spoznati moškega, s katerim bi se ustalila in si sčasoma ustvarila družino. Ne gre za to, da bi me skrbelo, kdaj ga bom spoznala, ne grabi me še panika. Bolj me skrbi, če zame sploh obstaja tak moški. Pri meni je po navadi tako, da moške zanimam samo za seks. V glavnem je tako: Nekoga spoznam, se začneva pogovarjati. Včasih se že zelo hitro pokaže, da hoče samo seks, tako da takega kar odslovim. Včasih pa se s kom res ujamem, se nekaj časa spoznavava in takrat pomislim, no, mogoče se pa še najde kakšen moški, ki ga zanima še kaj drugega kot seks. Takšen po navadi doseže, da mu malo bolj zaupam, potem se pa prav tako izkaže, da hoče samo seks. In ko ga zavrnem, seveda izgine kot kafra, nobenega glasu več od njega. Če sem s kakšnim od njih že spala, sploh če sem se z njim počutila nekako povezana in mi je bil všeč, pa je prav tako izginil. Včasih pa sploh ne gre za seks, spoznam pač nekoga, se občasno dobiva za kakšno pijačo ali sprehod. Potem tak moški začne kazati zanimanje zame, se pogovarjava, da bi kam šla skupaj, na primer na morje. Potem pa kar na lepem izgine, brez da bi mi kaj povedal, zakaj. Skratka, hočem reči, da razumem, obstajajo moški, ki to počnejo. Ampak mene skrbi, zakaj jih jaz privlačim kot magnet, zakaj spoznavam tako rekoč same take? Nikoli nisem bila zatežena, pritiskala na moške, ker tudi sama ne maram hiteti v razmerje, raje se nekaj časa spoznavam. Ampak ravno, ko pri nekom pomislim, no, ta je pa bolj trden karakter, tega si pa želim še bolje spoznati, ravno, ko se mi zazdi, da bi pa lahko razvila nek odnos, pa četudi prijateljski, nič hudega, skratka, takrat izgine. Res ne vem, kaj delam narobe. Imam eno prijateljico, ki je pogosto slabe volje, večkrat tudi nadira partnerja, pa ji ni bilo nikoli težko kakšnega dobiti. Res bom hvaležna za pogled z moške perspektive.
Bralka iskreno: 'Z najino kemijo bi se rjuhe vžgale in od tega me razganja'
Brane, pomagaj! Pred sedmimi leti sem spoznala tipa, ki mi je zmešal glavo. Najini pogledi so se na XY javni lokaciji od daleč večkrat ujeli, nato pa je pristopil do mene in me prosil za številko. Že to mi je bilo vau, ker danes se to pač ne dogaja več ... Nato se več mesecev ni oglasil, jaz pa nisem imela njegove številke in sem bila malo razočarana. V tem času sem bila malo z drugim. Nato se je oglasil in seveda sem pristala na pijačo. Namignil je, da prej ni bil primeren čas, sklepam, da je bil v zvezi. Noro mi je bil všeč in med nama je bila prisotna tista električna energija, ki ti zamegli um, a me je razočaral, ko mi je med vročim poljubljanjem nakazal, da me še isti večer želi odpeljati k sebi domov. Všeč mi je bil, želela sem ga bolje spoznati, ne le skočiti z njim med rjuhe. Kmalu se mi je oglasil, kako fino se je imel, jaz pa mu nisem odgovorila, saj sem bila pri tipu, s katerim sem se vmes zapletla. Res nisem upala odgovoriti, bog ne daj, da bi kaj videl, sem se ga kar malo bala. Nato je sledilo še razočarano sporočilo, da ne odgovorim in so šle stvari po gobe. Nisva izbrisala številk in čez kakšno leto se je spet oglasil, jaz pa sem bila takrat že več mesecev v razmerju z drugim. Nisem si mogla pomagati in kljub temu sva znova šla na pijačo. Med nama je bila res taka kemija, od katere si zadet in hočeš še. Poljubljala sva se in takoj bi šla z njim do konca, a tega fantu vseeno nisem mogla narediti. Čez nekaj mesecev sem bila končno sama in nameravala sem nekaj časa tudi ostati, ker sem v redu moške prevečkrat prizadela. In takrat bi se lahko zdivjala z njim za vse nazaj in naprej, pa je, bog ve kaj, njega takrat morilo (ni želel povedati) in spet ni bilo nič. Nato sem spoznala bodočega moža, ki je oh in sploh. Boljšega partnerja za življenje si ne morem zamisliti. Pa sem tistega tipa še naključno srečala (živela sva v istem kraju) in mi je po letu in pol "na hladnem" spet pisal, kako sem ga znova zmešala, že samo, da me je na hitro videl ... Pa sem mu odgovorila, da sem vesela, da mu nisem dala, ker je očitno želel le to ... Brane, tukaj potrebujem tvojo pomoč! Kako naj ga pozabim?! Vem, da je privlačnost popolnoma iracionalna in čisto na telesni/energetski ravni ... A misel na to, kako bi bilo z njim med rjuhami, mi ne da miru. Z najino kemijo bi se rjuhe vžgale in od tega me razganja. Partnerja nikoli ne bi prevarala, ljubim ga, a vseeno me grize ta neizživeta fantazija. Kako naj ga pozabim?
Obupan bralec: 'Ženo je najin nov denar čisto spremenil'
Sem lastnik manjšega podjetja in pred kratkim sem, po več letih trdega dela, dosegel lep finančni uspeh. Zaradi tega se je pojavil problem v mojem zakonu, saj je mojo ženo najin nov denar čisto spremenil. Že prej je imela vedno rada lepe stvari, vendar je bilo prej vse v mejah normale. Začela je kupovati torbice dragih znamk, po več tisoč evrov, pa čevlje najdražjih svetovnih znamk (več kot tisoč evrov na par) in draga oblačila. Po novem pričakuje, da redno obedujeva v najboljših (dragih) restavracijah, pa da greva vsako leto na drag dopust (npr. Maldivi). Za najino stanovanjsko hišo zahteva, da ji zgradim bazen.
66-letna bralka: Še 2 leti nazaj sva imela fantastičen seks, zdaj pa ...
Imam jih 66, moj mož je malce starejši. Do pred dvema letoma sva imela fantastičen seks, kar pa se je nenadoma spremenilo. Sem dvojček, polna energije, radovedna, radoživa kljub letom in precej odprta za vsak pogovor. Partner je vodnar, zadržan, poln idej, ki so že zdavnaj realizirane in precej konzervativen, žal. Tega v 46-letih zakona prej nisem videla, niti doživela. Osebno bi me bilo polno povsod, kjer je gužva, kjer se nekaj dogaja, najraje pa na zabavi, kjer se pleše. Partner je zapečkar in ga nič od tega ne zanima. Sva pa, tudi pozneje s hčerkami, ogromno preplesala in se zabavala. Zaradi tega imata obe znanje plesa in lepe spomine na mladost. Moj problem: osvajata me 10 let mlajši in poročen moški in skoraj 20 let starejši vdovec. Mladi ima doma, za moje pojme, čudovito ženo, vendar pravi, da si me želi odkar me je pred 40 leti spoznal, čeprav jaz njega nisem. Mi je pa po karakterju in odprtosti zelo všeč. Očitno bi bil zanj to skok čez plot kot neke vrste hobi, pri starejšem pa so čustva do mene izredno močna in si me želi. Osebno še nisem nikoli razmišljala o skoku čez plot, ker mi je bilo doma fantastično in dovolj, zdaj, ko tega ni, pa sem vedno bolj v dilemi. Bi, ne bi, koga bi? Dragi Brane, prosim za nasvet in prisrčen pozdrav. Vedno si mi bil všečna faca, ostani tak še naprej.
'Pred enim letom se je zapletel s 33 let mlajšo punco'
Pozdravljeni! S partnerjem živiva skupaj osem let in vedno sem bila do njega zelo poštena in iskrena ter ga močno ljubila. Pred enim letom pa se je zapletel s 33 let mlajšo punco, ki je bila komaj polnoletna. Afera je trajala par mesecev, preden sem to odkrila. To me je uničilo, s tem, da sem mu v času, ko je imel afero, za katero nisem vedela, finančno pomagala. Od tega je sedaj že eno leto, punca pa še vedno ne da miru. Zame je vsak dan težji. Prosila sem ga, naj ji pove, oziroma naj jo utiša, vendar samo odlaša. Ne vem, kako naj še naprej živim pri njem. Vse prihranke sem dala njemu. Pravi, da me ima rad in da mu je žal. A jaz mislim, da če bi bilo to res, bi z njo prekinil stike. Jaz sem iz dneva v dan bolj krhka. Tudi zbolela sem. Ne vem več, ali mu lahko verjamem.
Obupana bralka: Ne izgine mi slika izpred oči, kako je on z njo ...
Prosim za nasvet. Stara sem 40+, z možem v vezi že več kot 20 let. Imava dva odrasla otroka. Vse do jeseni sem mislila, da se imava zelo rada, da je samo moj in da me ima resnično rad. Nato sem odkrila sms ljubice, kako mu piše ... Seveda mi je naložil, da nima nič z njo, da ona je pač taka, da piše več moškim. Seveda sem mu verjela oziroma vsaj želela sem si, da nima nič z njo in da je res samo moj. Do mene je postal še bolj pozoren, me ves čas objemal in poljubljal, seksa je bilo na pretek, celo več, kot prej celo leto. Prvega januarja sem spet našla sms in potem sem postala še bolj pozorna in preko sledenja odkrila, da me vara. Spet sva se skregala, ampak seveda on ne prizna in trdi, da z njo nima nič, da ljubi samo mene ... Dnevi minevajo, mene to grize in žre, ne izgine mi slika izpred oči, kako je on z njo. Ali naj mu verjamem, da ni nič, ali ne? Najbolj grozno je to, da ga imam še vedno zelo rada in da ga nočem izgubiti, ampak zaupanja ni več. Kaj mi je storiti? Hvala za nasvet.
'Moža sem stregla od glave do pet, poskušala biti najboljša kuharica, prijateljica in ljubimka.'
Brane, živijo! Že dolgo berem zgodbe, ki jih komentiraš, odgovarjaš na vprašanja ... Tudi jaz se sprašujem mnogo stvari in ne vem, kje bi dobila odgovor. Mogoče mi pa ti lahko pomagaš. Preko 25 let sem bila poročena, v zakonu so se rodili trije otroci. Poročila sva se mlada, brez premoženja, vendar veliko volje. Tako smo iz nič ustvarili veliko, si ustvarili ugled in finančno stabilnost. Več ciljev, ko smo dosegli, bolj sva se z možem odtujevala. Na koncu mi je bilo jasno, da čakam samo še mlajšega otroka, da dopolni 20 let, to mi je bila meja, da se ne uniči otrok, ko razpade družina. Od nekdaj sem se trudila biti najboljša mama in žena. Moža sem stregla od glave do pet, poskušala biti najboljša kuharica, prijateljica in ljubimka. Postala sem uspešna in imela sem nešteto ponudb, vendar sem ostala na trdnih tleh, realna in predana družini. V sebi sem vedela, da to ni to, vendar si nisem upala prevzeti odgovornosti za razpad imperija, ki smo ga zgradili (tako v družinskem smislu kot v materialnem). Zato sem se trudila dalje ... Da si lažje predstavljaš: mož je vsakič dobil postreženo kosilo/večerjo ob prihodu domov, vsak dan je dobil pripravljeno kombinacijo oblek, preden je šel zdoma, vsa oblačila, parfume, kozmetiko sem mu kupovala sama, mu plačala dopust (on je samo izbral enega iz predlogov, ki sem mu jih prijazno ponudila). Bila sem pozorna. Ga crkljala. In tako vsa leta. Za dom in otroke sem skrbela sama. Pri tem sem mu pomagala pri moških delih, ker je on vsa leta delal po službi. Seveda, tukaj se zaplete. Vsi smo mislili, da dela, pomagali so mu starši, spoštovali smo ga vsi, ga kovali v zvezde, kako je priden. Dokler ga nisem našla na enem od portalov. Slučajno sem videla na njegovem telefonu sporočilo, poklicala ... Bila je znanka s portala. Potem se je začel klobčič razpletati. Čez pol leta sva se ločila, brez pompa, razdelila premoženje. Vse ok. Mene pa razžira, zakaj. Kje sem zgrešila? Pomagala sem, bila predana. Trudila sem se biti najboljša v postelji, za štedilnikom, trudila sem se veliko zaslužiti. Še na moje vprašanje ob ločitvi, če so bile boljše kot jaz, je rekel ne. Seveda se ločiti ni hotel, jasno. Meni ob ločitvi ni bilo hudo, mi je samo odleglo. Spoznala sem pohodnika, ki je ujel moj korak. Srečna sva skupaj, prelepo nama je. Vse gre dalje, vse je skoraj prelepo, da bi bilo res. Samo ena stvar mi manjka – odgovor na vprašanje, zakaj? Imeli smo popolno družino, nič nam ni manjkalo, premoženje, ugled, še psa? V čem je stvar? Z belega kruha se je norčeval. Zakaj? Res mi ni jasno. Zdaj vem, da ima več partnerk z juga, čeprav je vedno očitno preziral vse, kar je bilo nižje od Kolpe. Spi v kletni sobi svojih staršev brez oken, ker je nepremičnina, ki jo je izbral ob ločitvi, preveč oddaljena od delovnega mesta. Resno ne razumem ... Mi lahko pomagaš razumeti? Če je bežal od mene, potem ni prenesel niti otrok? Meni so bili otroci vedno super družba, saj veš, vsaka leta prinesejo nekaj novega. Menda naj bi starši uživali v družbi otrok? Dragi Brane, nič mi ni jasno. Če je tebi kaj bolj, prosim za pojasnilo. Hvala!
Skupaj sta dobrih 5 let, a nista seksala že 4 leta
Dragi, Brane, s partnerjem sva skupaj dobrih 5 let. Izredno rada preživljava čas skupaj, praviva si, da sva asocialna, saj nama ni do družbe drugih ljudi. Večji del dneva sva skupaj, obenem si znava dati prostor, tako da si nikoli nisva v napoto, ko pa grem k družini na drug konec Slovenije za en dan, sva vsakih nekaj ur na video klicu. Praktično en brez drugega ne moreva, preko dneva si izkazujeva naklonjenost z objemi in poljubi, a prave intime oziroma seksa, nisva imela že 4 leta. Na začetku sem mislila, da mu pač ni več do tega, oziroma sem čakala, da bo sam znova nakazal pobudo, a se so danes to še vedno ni zgodilo. Te teme pogovora nikakor ne znam začeti, oziroma mi je po vsem tem času izjemno nelagodno začetku tak pogovor. Ne vem, kaj naj naredim, saj pri svojih 40ih še vedno dobro izgledam - sodeč po naklonjenosti drugih, ki pa je nikoli nisem izkoristila – imam pa tudi svoje potrebe, ki sem se jih silom prilike naučila tešiti sama, a želim si moškega prijema in telesne bližine. Vsak predlog bo dobrodošel.
Iskreno pismo Slovenke: 'Hvala bivšemu, ki me je pol leta varal z najboljšo prijateljico'
Redno berem tvojo rubriko in je res super. Moja zgodba se bo malo razlikovala o drugih. Stara sem 31 let in imam za sabo skoraj osemletno razmerje, ki se je končala zelo grdo! Bila sem prevarana in izdana. Grdo, a ne? No, moj bivši me je pol leta varal z mojo bivšo najboljšo prijateljico. Bilo mi je zelo hudo, razmišljala sem o samomoru, jokala dan in noč. Po skoraj enem letu sem jima hvaležna, da sta to naredila. V tem času sem se naučila imeti rada, v službi sem napredovala (o napredovanju v času razmerja nisem razmišljala, ker sem mislila, da bom šla na porodniško), v roku pol leta imam namen končno magistrirati, obiskala sem glavna evropska mesta…. Res zelo uživam. Spoznavam zelo veliko fantov in tudi hodim na veliko zmenkov. V vsakem moškem vidim, da me bo razočaral in seveda tudi prevaral. To opazijo tudi fantje. No, tukaj potrebujem tvojo pomoč. Kako naj zaupam ponovno fantom? V letu 2017 sem si »zadala«, da bom spoznala fanta, s katerim si bom čez čas ustvarila družino. Hvala za odgovor in se oglasim o rezultatu čez eno leto. Bodi lepo :D
Slovenka: '2 meseca sem se dobivala s Turkom, potem pa je nenadoma počilo'
Živijo, Brane. Pred nedavnim sem spoznala fanta, ki že osem let živi v Sloveniji, sicer pa prihaja iz Turčije. To je bila moja druga "zveza" s Turkom. Bil je liberalen, zelo razgledan, ambiciozen in – kar me je najbolj privlačilo in kar včasih pogrešam pri "naših" – bil je nežen, ljubeč in zelo pozoren. Bil je vse, kar iščem pri moškem, kar pričakujem in potrebujem, saj sem zelo čustvena (rakica). Zelo hitro sva se ujela, in to na globlji ravni. Z njim sem se lahko pogovarjala cele dneve, veliko sva se dobivala ... To je trajalo dva meseca. Sliši se kot relativno kratko obdobje, vem, ampak izredno sva se navezala in povezala, pogovarjala sva se o prihodnjih načrtih, si izkazovala čustva, skratka "ni da ni". Kot da bi bila skupaj že eno leto. Njegova čustva so bila morda še močnejša kot moja, čeprav je bil tudi meni vsak teden bolj všeč in "domač". Tudi seksualno sem ga zelo privlačila, rekel je, da je včasih živčen, ker se mu zdim tako zelo lepa ... Kakor koli, v ponedeljek in torek sva se še dobila. Vse popolno, nalepljen je bil name in mi govoril, da bova šla skupaj na potovanja, pa k njegovim, pa da ne more verjeti, kako me ima rad po dveh mescih, da sva se tako hitro zbližala itd. Same luštne stvari. Priznam, da sem se dve minuti kujala, ko je šel sostanovalcu odpret vrata, pa sem se trikrat ponudila, da grem zraven, da bi bila vljudna, pa je rekel, da ni treba. Očitala sem mu, da me skriva, in vprašal je, kaj je z mano narobe. Trdul je, da mi je samo hotel olajšati zadeve, ker je bil takoj nazaj, in da se greva lahko takoj skupaj tja pogovarjat, če to mislim. Pa sva se objela in sledil je lep večer. Potem pa na poti domov pove zame neprimeren hec o razhodu. Vedela sem, da je hec, ampak mi enostavno ni bil smešen. Pa reče: Saj veš, da se hecam in te imam zelo rad." In jaz v afektu: "Ne, ne vem." Takrat je bilo pa usodno. Ni se mi javil. Naslednji dan hladen kot led napiše SMS, da noče biti več z mano, da se ne znam hecati, da sem takoj jezna, da jočem za vsako stvar in govorim nesmiselne stvari. Ko sem prišla v živo po stvari, je rekel, da sem ga zelo prizadela, da se je dva meseca trudil zame, jaz pa mu rečem, da "ne vem, ali me ima rad". Bolj ko sem razlagala, da sem to rekla v afektu in da seveda vem, da me ima, bolj me je prepričeval, da imam probleme iz preteklosti in da mu ne zaupam. Da bo zdaj vse skupaj "fake", če nadaljujeva, saj mora on ves čas paziti, kaj govori, in se mi "dokazovati". Na koncu sem se počutila kot norica. Priznam, da sem včasih malenkostna in preveč čustvena ter da si stvari preveč ženem k srcu. Ampak nisva imela konfliktov, niti ni vedno zares iskreno rekel, da ga to zelo moti. Verjetno bi se tudi opazilo v njegovem obnašanju ... Ampak se ni. Zdaj mi je po usodnem dogodku vse to očital, kot da je z mano trpel ... Zmedena sem, da se je še isti dan obnašal do mene tako lepo, tako zaljubljeno, potem pa ta nenaden preobrat, ki si ga ne znam razložiti, saj je kot druga oseba. Ne vem, od kod ta jeza, saj mu nisem nič naredila. Seveda me je tudi odstranil z vseh omrežij ... Ne razumem, res. Kako se lahko človek spremeni? Da o tem, da ne morem niti komunicirati in razčistiti situacije, sploh ne govorim. Iskrena hvala za tvoj odgovor!
Obupana bralka: 'Kako naj jim dopovem, da podpirajo zlaganega človeka, ki uživa v mojih solzah in strahu?'
Zdravo Brane! Imam samo en veliki problem in to je bivši mož. Ločena sem malo manj kot dvajset let, občutek pa imam kot, da sem se pred kratkim, saj ima totalno kontrolo nad mojim življenjem. Tudi svojo bivšo ljubico je nadzoroval in ga je prav zaradi tega zapustila. Odkar je šel z njo narazen, je postal obseden z mano in zgodba se spet ponavlja, le v hujši obliki. Hoče vedeti za vsak moj korak, kam grem in s kom se družim. Moja družina mi je zaradi njegovih laži obrnila hrbet, čeprav sem jih večkrat prosila, da naj prekinejo vse stike z njim, ker je pokvarjen, zahrbten in mojster v manipuliranju. Zraven tega se ga tudi bojim .... Ko so njemu odprli vrata mojega doma, so jih s tem zaprli meni. Vem, da finančno pomaga bratu in moji sestri, in si na ta način kupuje njuno podporo, jaz pa vedno bolj trpim. Kako naj jim dopovem, da podpirajo zlaganega človeka, ki uživa v mojih solzah, v mojem strahu in žalosti? Postajajo mi vedno večji tujci, čeprav se po naših žilah pretaka ista kri ... Naj jih izključimo iz mojega življenja? Prosim, svetujte mi! Lep pozdrav.
'Vse se spremeni, ko pregloboko pogleda v kozarec'
Dober dan. S partnerjem že dolgo živiva v skupnem gospodinjstvu, sva dobro situirana, imava enake interese, seks je odličen, čeprav sva že v srednjih letih. Lahko rečem, da se imava lepo, veliko prijateljev imava in vsak dan si nameniva vsaj en objem. Vse pa se spremeni, ko pregloboko pogleda v kozarec. To se zgodi na vseh zabavah. Ko ostaneva sama, je do mene grob, vpije name in mi kljubuje za vsako, še tako nepomembno malenkost. Po streznitvi pravi, da se ničesar ne spominja in da ne ve, zakaj se to dogaja. A dogaja se vse pogosteje in počasi "megli" najino sožitje. Gospod Brane, hvala vam, ker se trudite z nami. Vse dobro vam želim.
29-letna bralka: Že 4 leta imam afero s partnerjevim bratom
Pozdravljeni! Stara sem 29 let. S partnerjem sva skupaj 8 let in imava sina. V zgodnjih odraslih letih sem bila 'žleht'. Predajala sem se spolnim užitkom z različnimi moškimi, ne toliko iz potrebe po spolnosti, ampak bolj iz potrebe po občutku zaželenosti (materinske in očetovske ljubezni nisem bila deležna (alkohol v družini), v šoli so me zasmehovali, ker sem bila debela, morda so to izgovori, ampak drugače ne znam pojasniti). Zaščita je bila vedno prisotna. Potem sem spoznala njega, partnerja. Včasih me je vprašal po bivših in sem mu večinoma povedala delno resnico. Ne ravno laž, nekatere stvari in ljudi sem zamolčala. Njega je življenje (beri: bivša) naredilo zelo ljubosumnega. Po desetih letih skupnega življenja ga je prevarala z njegovim sodelavcem. No, in te posledice trpim tudi jaz. Zdaj pa najtežji del ... Zaradi teh izpadov njegovega ljubosumja sem se začela veliko pogovarjati z njegovim bratom. Na začetku sem iskala samo nasvet in tolažbo. Marsikdo bi lahko pomislil, zakaj ravno njegov brat? Zakaj ne kakšna prijateljica? Odgovor je preprost. Ker sem jih izgubila, ko sem postala resna s partnerjem. Ker nisem smela več z njimi na kavo, ker mi ni zaupal. Preden sem začela to službo, še v trgovino nisem smela sama. Če sem si že drznila iti, je bil potem ves teden cirkus in očitki, s kom sem bila, kje sem bila ... Torej začela sem se družiti z njegovim bratom. Moj je delal, brat je bil zaradi bolezni doma. Skupaj sva delala praktično vse. Vse, kar je treba na kmetiji. Sčasoma sem začela do njega gojiti čustva, strašno neprimerna v teh okoliščinah. Ljubim ga. Bilo me je strah, da bi to opazil. Strah, da bi moj to opazil, ali tašča ali celo bratova žena. Nekega dne sva bila sama. Bila sem vesela, da sva. Da ga bom imela samo zase ... Čeprav ga ne morem imeti ... In tistega dne ne bom pozabila nikoli v življenju. Videla sem misli, ki so divjale po njegovi glavi, in čustva, ki so divjala po njegovem srcu. Ampak je klonil pod težo srca in mi priznal, da me ima rad. Ljubi bratovo punco. Brane, bila sem v sedmih nebesih. Naj omenim, da je z ženo 20 let. Veliko se prepirata, on se je podal v alkohol ... Razen kadar ve, da bova skupaj, je trezen. Jaz sem še vedno s partnerjem, on s svojo ženo. Najino razmerje traja že četrto leto ... Kaj naj storim? Pustim oba, vzamem sina in izginem? Ali naj vztrajam pri ničemer?
Pismo bralca: Star sem 48 let in že nekaj časa varam ženo ...
Zdravo, Brane! Star sem 48 let in že nekaj časa varam ženo, ki je podobnih let, in sicer s svojo dolgoletno samsko prijateljico, ki ima dve osnovnošolski hčerki. Seksu in kakršni koli intimi se žena že leta izogiba in kljub mnogim pogovorom nisva mogla spremeniti ničesar. Je sicer zelo družabna in pogosto v družbi, na zabavah, a v odnosu do mene je že leta povsem hladna. Menim, da sem za svoja leta kar ok, torej je najbrž vzrok drugje. Sama pravi, da ji preprosto ni več, česar pa ji ne verjamem, saj je bila včasih v postelji še kako živahna ... Žena najbrž kaj sumi, vendar ji zaradi njene hladnosti takšna situacija (vedno bolj se mi zdi) kar ustreza. Smo kar dobro stoječa družina z dvema odraslima otrokoma, ki pa še oba živita doma. Če bi se razšla, bi izgubila finančno stabilnost, okolica bi vedela ... Sam pa ne vem več, kaj naj storim. Tudi sam sem tradicionalist, družina mi pomeni ogromno, vendar pa takšno življenje ne pelje nikamor. Prijateljica je razumljivo nestrpna, saj si želi, da bi zaživela skupaj ... Ona je vse, kar si lahko človek želi, dobra, srčna, predvsem pa me ima rada in jaz imam rad njo.
Našla je sporočila in odkrila, da je imel njen mož pred 8 leti afero
Brane, pozdravljen! Nujno potrebujem nasvet glede vzpostavitve novega odnosa ... Pred kratkim sem izvedela, da me je partner varal s sodelavko, to je bilo pred 8 leti. To sem odkrila, ko sem naključno prebrala nekaj njunih sporočil, ki so bila vse prej kot samo pogovor med sodelavcama. Ko sem ga soočila s tem, mi je priznal, da sta imela afero, ampak pred 8 leti in da jo je končal on, saj se je odločil zame. Dve leti po tem sva dobila prvega otroka. V času afere sva res imela težave, v resnici sem jih imela jaz, saj sem bila takrat tako na dnu, da sem poskusila takrat tudi s samomorom in ne samo enkrat ... Seveda sem se spravila s pomočjo zdravil in prijatelja k sebi. Sem mu pa to, da ga takrat ni bilo ob meni, zelo zamerila, ampak sem nekako šla čez to. No sedaj sem izvedela, kaj je dejansko takrat počel in sem se ponovno zlomila. Najin odnos je sicer bil po tej krizi malo boljši, ampak vseeno ne to kar sem si želela. Vseeno pa sem ga imela rada in vztrajala in upala da bo nekoč boljše. Afera je bila čustvena in seksualna tako, da me to še bolj boli ... Ne vem, kako naj na to pozabim oz. mu oprostim, ker se ves čas primerjam z njo ... Seks je sicer postal vrhunski, ampak v resnici mislim, da zato, ker mu želim samo pokazati, kaj bi lahko imel, ampak ne bo ... Prosim za nasvet, kako naprej!
45-letna Slovenka iskreno o zvezi s 13 let mlajšim: 'Seks je fenomenalen'
Brane pozdravljen, zanima me tvoje mnenje glede razmerij, v katerem je ženska starejša od moškega. V mojem primeru gre za starostno razliko 13 let. Jaz jih imam 45, on jih ima 32. Oba sva ločena in imava vsak svoje otroke. Seks je fenomenalen, komunikacija tudi in v bistvu se še spoznavava in nama je lepo. Vem, da danes to ni nič posebnega, ampak si nikoli nisem mislila, da me bo zanimal nekdo toliko mlajši. Hvala za odgovor!
'Bila sem v šoku, ker mi je mož priznal, da ima že 5 let afero'
Pozdravljen, Brane. Dvomim, da se je še kakšni ženski zgodilo to, kar se je pred časom zgodilo meni. Bila sem v šoku sem, ker mi je mož priznal, da ima že pet let afero z drugo žensko. Odkrila sem jo, ker je doma pozabil svoj pametni telefon, jaz pa seveda pobrskala po njem. Mislim celo, da ga je pustil namerno. Da bi samo odkrila to veliko prevaro. Najbolj me je prizadelo, da je ta ženska, s katero je imel petletno afero, njegova bivša žena, ki ga je zapustila pred skoraj desetimi leti, ko naj bi ugotovila, da je lezbijka. Zapustila je tudi njuni takrat še majhni hčerki, za kateri sem odkar sva se poročila bolj skrbela jaz kot on ali njuna mati. Medtem ko je ona živela z žensko, v katero naj bi se zaljubila. Mož trdi, da je prekinil afero, da jo obžaluje, in da se ne bo zgodilo nikoli več, ne z njo ne s kakšno drugo žensko. Jaz pa sem hudo prizadeta, zmedena, nezaupljiva. To traja že skoraj pol leta. Naj mu verjamem, naj mu odpustim. Kaj naj naredim? Naj se pri dobrih štiridesetih odločim za novo poglavje v svojem življenju brez njega? Najlepša hvala za odgovor..
'34 let imam, pa med spolnim odnosom še nisem doživela orgazma'
Živijo, Brane! 34 let imam, pa mi še nikoli ni prišlo med spolnim odnosom (s penetracijskim seksom). Da ne bo pomote, seks imam rada, imela sem kar nekaj partnerjev in z nekaterimi sem bila v dolgotrajnih zvezah. Orgazem brez problema doživim samo oralno ali ročno (s prsti). Je to sploh normalno? V daljših zvezah sem čez čas povedala, kaj potrebujem, da mi pride. Odzivi so bili različni. Nekateri moški težko razumejo, da mi ne pride med seksom. Eden mi je celo rekel, da je z menoj nekaj narobe. V novih, krajših pa mi je to nerodno razlagati, nerada pa hlinim orgazem, a to počnem. Nasvet, prosim.
Osamljena Slovenka: 'Seksala nisem že najmanj 9 let.'
Pozdravljen, Brane! Razlog za to, da ti pišem je moje nezanimanje oziroma majhno zanimanje za seks. Sem mati samohranilka s šestnajstletno hčerko. Z njenim očetom, v katerega mislim, da nisem bila nikoli zaljubljena, sva se ločila pred osmimi leti. Seksala nisem že najmanj devet let. Seks je postal oddaljen spomin in ga ne pogrešam, pogrešam pa partnerstvo, nekoga, s komer bi šla skupaj ven na večerjo, ali v kino, ali na počitnice. Samozadovoljujem se verjetno enkrat na mesec, ponavadi med kopeljo. Ponavadi mi pride. Misliš, da sem aseksualna? Včasih pomislim, da mi morda ni samo do seksa samo z moškimi, saj se zalotim, ko tu in tam pogledam za lepimi ženskami, vendar pri tem ne čutim neke seksualne privlačnosti. Vsaj mislim, da ne. Ne vem, kako naj to preverim, vem pa, da si ne želim več biti sama. Dneve preživljam v službi in doma, kjer sem vse bolj sama. Tudi zato, ker sva s hčerko, ki je bila v središču moje pozornosti vse od ločitve, vse manj skupaj. Letos mi tudi napoveduje, da ne bo šla na morje z menoj, ampak s prijateljicami. Pomagaj, prosim. Osamljena!
Obupana Slovenka: Na njegovem telefonu je našla slike gole ženske v njunem stanovanju
Brane, ne vem več, na koga se naj obrnem. S fantom sem skoraj sedem let. Vse je bilo super, razen v zadnjem letu, ko sva se začela prepirati za malenkosti. Motilo me je njegovo vikend druženje s prijatelji, ljubosumje. Nakar sem videla, da si dopisuje z drugo. Priznal mi je, da sta bila prijateljsko na kavi. Obljubila sva si, da bova zvezo popravila in vse je bilo v redu, dokler nisem našla slik od iste ženske na njegovem telefonu. Na slikah je v najinem stanovanju, z golo ritjo na moji postelji. Zjokal se je in rekel, da so bili tukaj kolegica, ona in njegov prijatelj, da me nikoli ni prevaral, vendar je iskal uteho, ker sem ga odbijala in je imel dovolj prepirov. Da ji je rekel, da nič noče imeti z njo, da ima mene rad, zato naj bi ga ona tudi blokirala povsod. Rekel je, da je zafrknil že drugič in da si samo želi, da mu neham "srat". Najraje ga imam na svetu, vendar mu ne morem verjeti, ker mi je prvič isto govoril in ponovil se hujšo napako. Ne vem, kako je lahko prihajal mirne vesti domov in mi govoril, da me ima rad, če pa počne te stvari. Sama vem, da sem pretiravala in ga odbijala, ampak nič slabega nisem hotela. Želim si biti z njim še naprej, ampak ne želim. Izgubljena sem in prosim za nasvet. Lep pozdrav.