Ključna beseda / brane.
'Prijatelji mi pravijo, da to ni normalna zveza'
Pozdravljeni. Obračam se na vas, čeprav nerada delim svoje probleme, ampak ne vem več, kaj naj naredim. S fantom sva skupaj skoraj tri leta in od začetka je bil popoln fant. Pokazal je, da ve, kaj je zanj resna zveza, ampak so se kmalu pokazale nekatere težave. Nisva se videla en teden in si je pisal z drugo punco in mi to prikril. O tem sva se kasneje pogovorila in sem mu oprostila, je pa to v meni pustilo malo nezaupanja vanj. Nedolgo nazaj ga je sodelavka povabila, če bi šel z njo nekaj delat, pa sploh ni bilo treba, da je on zraven. To mi je povedal in sem sprejela. Kasneje je bil povabljen na rojstni dan od kolega, na katerem je bila nepričakovano tudi ona. On se ga je napil in pustil, da ga ona objavi na svoja družabna omrežja. Z mano se nikoli ni hotel slikati, kaj šele, da bi objavila sliko kamorkoli. Vmes je že dostikrat končal zvezo, ampak je vedno prišel nazaj. Nazadnje, ko je končal zvezo, je bil razlog, da je prevelika razdalja med nama in spet se je vrnil, ampak sem mu rekla, da naj se sedaj dokaže, če misli resno in ne bo več odhajal. Trudil je kakšna dva meseca in nazadnje, ko je bil pri meni, je rekel, da naslednjič, ko pride, hoče, da so njegove stvari, k jih imam v škatli, zložene iz škatle in postavljene v sobi. To se mi je zdelo nekoliko pretirano, glede na to, da še vedno nisva skupaj. Ne dolgo nazaj me je tudi nadrl, ker mu nisem takoj zjutraj napisala dobro jutro. Če greva kam, vedno plačam jaz, ker nočem, da zapravlja za bencin in še zame. Nikoli pa ne reče, da bo plačal on in vedno jaz, ker se mi ne da biti ves čas doma. Velikokrat mu dam tudi 10 evrov za bencin, saj je med nama 50 km razdalje. Drugi me svarijo, da to ni normalna zveza, ampak si mislim, da sem samo preveč ljubosumna? Vnaprej se ti zahvaljujem za odgovor.
'Po enem letu je začel spet piti in napake se spet ponavljajo.'
S partnerjem sva v razmerju dve leti. Ko sva se spoznala, je pil. Zaradi pijače je izgubil vozniški izpit in hkrati službo, ker je poklicni voznik. To ga je zelo prizadelo in začel se je zavedati svoje odvisnosti. Odšel je tudi na odvajanje od alkohola. Po enem letu je začel spet piti in napake se spet ponavljajo. Vinjen sede za volan. Moram priznati, da vinjen ni agresiven, ampak njegovega vinjenega stanja ne prenesem. Vem, da me ima rad, seveda tudi jaz njega, ampak razmišljava oba, ne samo jaz, da se razideva. Njemu ni več v interesu, da bi nehal piti, jaz pa mu govorim, da ne bom z njim, če pije. Tako sva se tudi dogovorila, da oba ne pijeva. Jaz sem spila kakšen kozarček, od takrat, ko se je on zdravil, je bila želja, da abstiniram in ne pokusim niti kaplje alkohola in mi to ni noben problem. Ali vidite iz te situacije izhod ali predlog ali je res bolje, da se razideva? Pravi, da ni moj otrok in da mu ne bom ukazovala, ko ga prosim, naj neha piti. Poskusila sem že vse in mu res stala ob strani. Tudi ko ni pil, ni bilo prepirov, zdaj se spet kregava. Pozabila sem povedati, da sem stara 50 let, on pa 40. Upam, da me razumete, kaj je najin problem, in kaj svetujete? Hvaležna za odgovor!
Slovenka iskreno: po 15 letih zakona sem prevarala moža
Živjo Brane. Ker sem zbegana in obupana, ti pišem, ker se ne morem nikomur izpovedati. Poročena sem že 15 let in imam dva otroka. Z možem sem se poročila iz ljubezni in nikoli nisem mogla verjeti, da se bom še kdaj zaljubila in da je to mogoče pri taki ljubezni, kakor sva jo imela. A zgodilo se je to, da sem se zaljubila v drugega in še vedno mislim nanj. Prevarala sem moža. Nobenih stikov več nočem imeti z moškim, v katerega sem se zaljubila, ker sem jezna sama nase, da sem si to dovolila. Trudim se, da bi bilo doma tako, kot je bilo prej. Ker smo bili zelo srečna in zadovoljna družina. Razmišljam tudi o ločitvi, čeprav vem, da bi partnerja zelo prizadela, ker navidezno še zmeraj vse štima. Upam, da me bo ta norost minila. Slabo vest imam, ker nisem iskrena do moža. Kaj mi svetuješ? Če bom dovolj močna, a mi bo ratalo?
Bralec potožil: Obtičal sem v prijateljski coni
Pozdravljen Brane! Najprej naj pohvalim tvojo rubriko, ker je res super. Torej, moja težava je, da sem zaljubljen v svojo dobro prijateljico. Ona ve kaj čutim do nje, da se trudim za njo, da ji pomagam itd. Nekako me ne spusti blizu, da bi se ji približal in sem obtičal v prijateljski coni. Mimogrede, poznava se od novembra 2018. Ona sicer pravi, da imam šanso pri njej in mi jo daje (tako pravi), ampak poljuba mi ne da, niti se ne pusti, da bi jo prijel za roko ... Občasno dovoli samo objem. Sprašujem se, če se igra z mano? Sicer pravi, da ni kemije med mano in njo. Kaj naj naredim? Punca mi je zelo všeč in mi ogromno pomeni. Izmika se tej temi pogovora, češ, da ne sedaj. Piševa si sms sporočila praktično vsak dan, večkrat na dan. Brane, pomagaj!
'Včasih dvigne roko nad mano, kriči name, ubistvu ponori ...'
Pozdravljen Brane! Sploh ne vem, kje naj začnem. Želim si samo, da se nikoli ne bi zaljubila v njega, ker mi ga je zdaj tako težko pustiti, ker si ne predstavljam življenja z njim, čeprav sem zelo zaljubljena vanj. Problem z njim je, da nimava istih ciljev v življenju, v bistvu stojiva na mestu. Sicer sva vsak dan skupaj, tudi spiva skupaj. Kar zaboli me, ko pomislim, da bi šla narazen. Stara sem 20 let, moj fant je 24. Skupaj sva že malo več kot dve leti. V razmerju z njim nisem srečna. Rekla bi, da je najino razmerje zelo toksično in nezdravo. Vem, da ni prav, da sem zelo pogosto trmasta ali pa si želim, da je po moje, ampak njegova reakcija ni normalna. Včasih dvigne roko nad mano, kriči name, ubistvu ponori, me tudi kdaj potisne in grdo ravna z mano. Na koncu se mi opravičuje in pravi, da sem jaz kriva, da tako reagira. Nimam pojma, kaj naj naredim. Ne predstavljam si življenja z njim, prav tako pa tudi ne brez njega. Lahko bi rekla, da se ne počutim izpopolnjeno. Rada bi spoznavala nove ljudi, ker ne vem, če je je z njim to to. On je v bistvu moj prvi fant. Vem pa tudi to, da če bi ga pustila, bi naju oba to zelo potrlo in prizadelo, četudi bi bilo morda to za oba bolje. Je ljubezen dovolj, je potrebnega kaj več, da par ostane skupaj? Ker sva enkrat že šla narazen, ker me je nekdo poljubil in me je v srcu zelo bolelo. Imela sem občutek bolečine in da mi nekaj manjka. Vem, da je noro, ampak občutek, da je nekaj v meni umrlo. Ne vem, kaj naj naredim. Vem, da mi boste odgovorili, da o tem vi ne morete odločati, ampak si želim neko konkretno mnenje o tem ter kaj bi vi naredili na mojem mestu. Ker čutim, da tako ne morem več naprej. Vem pa tudi, da ni imel lepega otroštva, zato mislim, da se je zato tako začel obnašati. Ljubim ga, ampak tako ne morem več naprej. Lp Neodločna
Kako se rešiti iz nasilnega razmerja?
Živijo, Brane. Imam vprašanje, za katerega sem se dolgo časa odločala, če bi ga sploh postavila. Naj razložim svojo situacijo. Stara sem 20 let in imam fanta, ki me ima sicer zelo rad, ampak kadar se razjezi, postane nasilen in govori grozne besede. Skupaj sva že eno leto in sčasoma mi je začel prepovedovati stvari. Naj jih omenim samo nekaj: ne dovoli mi, da grem iz hiše, zahteval je, da se ne družim več s prijatelji in redno mi stika po telefonu. Ko se želim o tem pogovoriti, da vseeno želim še imeti kaj od mladosti, začne name kričati in me zmerjati. Če omenim, da imam vsega dovolj, mi začne groziti. Lahko bi rekli, da me ne spusti iz svojih "krempljev". Zavedam se, da bi morala prekiniti takšno razmerje, ampak kako, če se ga bojim. Prosim te, pomagaj mi.
Kako pustiti za sabo nasilno razmerje?!
Živjo, Brane! Po štirih letih sem končno pustila fanta, ki je bil vedno neiskren do mene, pretirano se je družil s prijatelji in bil velikokrat celo nasilen. Problem pa je, da ga ne morem pozabiti. Poskušam se zamotiti, se več posvečati sebi, pa mi ne uspeva. Kaj naj naredim, da ga pozabim in si povrnem samozavest ter si dopovem, da lahko dobim boljšega. Hvala ti že vnaprej in mimogrede, tvoja rubrika je res zakon! Anna
'Kako naj živim s partnerjem, ki ima rad moške in ženske?'
Pozdravljeni Zanima me, kako živeti s partnerjem, ki ima rad moške in ženske? Naj napišem, da imam s sedanjim partnerjem majhnega otroka, skupaj sva 5. leto, vendar zadnje čase opazam, da so mu všeč tudi moški. Čeprav tega ne prizna, se druži z prijateljem, ki ima doma družino, javno pa je priznal da je gej. Zaradi njega se tudi prepirava, kajti ni mi všeč, da vedno, ko gre z njim na pijačo, se zlaže, da gre s kom drugim. Ta prijatelj mu veliko pomaga glede službe, zdaj sem pa zvedela, da gre delat za njega oziroma v njegovo podjetje. Ko mu omenim, če grem lahko z njim in s prijateljem na pijačo, me hladno zavrne in mi tudi pove, da to ne bo všeč prijatelju. Kako preživeti? Pustiti ga ne morem, ker nisem 100 %, vendar vse kaže na to, da imam prav. Tudi pri seksu mu je všeč, če ga analno zadovoljim, ampak tega nisva velikokrat prakticirala. Je znak za preplah ali imam samo bujno domišljijo? Imela sem veliko partnerjev, ampak kaj takega še ne. Prosim za pomoč, kako preživeti ali pa priti do tega, da bi mi priznal, da bi vsaj vedela na čem sem. Moram pa priznati, da ne zgledam slabo. Kljub materinstvu sem še vedno fit.
Ali je sploh smiselno vztrajati v takšni zvezi?
Pozdravljen, Brane! Prosila bi te za pomoč oz. za tvoj nasvet. S partnerjem sva že dobri dve leti v zvezi. Jaz sem stara 37 let, on pa 44. Oba imava iz prejšnjih zvez otroka, stara 17 let. Sicer se vsi zelo dobro razumemo in funkcioniramo, moti me le to, da živimo 100 km narazen in se videvamo ob vikendih in včasih kakšen dan med tednom. Ko omenim skupno življenje, pravi, da to trenutno ni izvedljivo. Po eni strani je to res zaradi službe in šole otrok. Ko omenim poroko, pravi, da to ni zanj. Še en otrok tudi ne, ker je 'kao' prestar. Zelo ga imam rada, a vsi ti njegovo argumenti se mi ne zdijo tehtni. Oba sva dovolj stara in ogromno sva doživela. Ne vidim razloga, zakaj ne bi. Potem je tukaj še en velik problem – seks. Meni se ne zdi normalno, da dva seksata enkrat na mesec. V pogovoru mi je rekle, da ni sproščen, ker nikoli nisva sama, in takšne nesmiselne izgovore. Ne vem, če je smiselno sploh vztrajati v takšni zvezi. Jaz hrepenim po normalnem življenju, za katerega mislim, da ga z njim ne bom nikoli imela. Njemu očitno ustreza takšen način funkcioniranja zveze. Nimam občutka, da me vara, čeprav za dobrega moškega ne bi dala roke v ogenj. Prosim za tvoj nasvet, kako naprej.
18-letna bralka: Z učiteljem športne vzgoje sva si všeč. Kaj naj naredim?
Pozdravljen gospod Brane! Moja situacija je ljubezenske narave in glede na moja leta bi lahko pisala na kakšen najstniški forum, ampak se mi zdi, da bi mi Vi lahko veliko bolje pomagali in svetovali. Namreč, stara sem 18 let in obiskujem zadnji letnik srednje šole. Na mojo šolo je prišel nov profesor za športno. Prvič, ko sem ga zagledala, se mi je zdel zares očarljiv in šarmanten, to pa so potrdile tudi moje sošolke in punce iz šole, ki jih poznam. Karakterno je bil zelo resen in se ni nikoli oziral na to, kako se mu punce “mečejo” pod noge. Ampak pri meni je bilo drugače. Vedno, ko sva se srečala s pogledi, se mi je nasmehnil in pogled zadržal, kar pri ostalih puncah ni. Iz tedna v teden je bil bolj sramežljiv. Namreč, kadarkoli sem ga pogledala in me je on že gledal, se je hitro obrnil stran in se narahlo nasmejal. Večkrat me je tudi na hodniku pozdravil in enkrat, ko sem po hodniku hodila sama brez sošolk, mi je prišel nasproti in takrat sva se pogledala in se dotaknila z rokami. Mogoče si samo domišljam, ampak takrat sem nekaj začutila in mislim, da je bilo takrat obema jasno, kakšna je situacija. Pogleda pa ni umaknil. Na šoli ne uči več, ampak sem ga večkrat srečala zunaj šole, kjer me je vedno opazoval, če se hodila s skupino prijateljev. Sedaj se verjetno sprašujete, zakaj raje oko ne “vržem” na koga mojih let. Odgovor je čisto preprost. Prevečkrat sem se že “opekla” pri fantih mojih let, saj so zelo nezreli in skačejo od ene punce do druge, jaz pa takšna nisem. Rada bi imela resno zvezo, ki traja in v kateri se imava s partnerjem rada, se podpirava itd. In sedaj je moja težava v tem, ali naj pristopim do njega ali ne, kajti zadržuje me to, da je bil profesor na šoli in bi mogoče bilo narobe. Kljub temu, da je med nama 8 let razlike, se mi zdi, da bi zveza bila uspešna, če bi se oba potrudila. Zato bi mi veliko pomenilo, če bi mi svetovali, kaj in kako. Hvala za vaš odgovor.
Obupana bralka: V 4 letih zveze mu je med seksom prišlo petkrat
Brane, pozdravljen! Sem mlado dekle 23 let in s fantom sva skupaj že štiri leta. Živiva skupaj in sva pripravljena na naslednji korak – otroka. Težavo imava v tem, da je fantu v vseh štirih letih zveze med seksom prišlo vsega skupaj kakšnih petkrat. Ostale orgazme doživlja žal na samem s samozadovoljevanjem. Na začetku zveze sva se zelo trudila rešiti ta problem, vendar je sčasoma vodilo do velike razprtije med nama. Najprej sva seksala ogromno, potem sva čisto nehala, ker je bil fant psihično na psu, potem sva se znova začela truditi in veliko seksati, vendar ni bilo to to, saj sva v glavi zmeraj imela za cilj njegov orgazem, ne pa užitek seksa samega po sebi, čeprav se za moj orgazem vedno zelo potrudi. Ko sva se znašla v krizi, sva se odločila, da ne bova pustila, da pride to med naju, zato še naprej pogosto (3- do 4-krat na teden) seksava in ko se bo zgodilo, se pač bo. Vendar pa si oba zelo želiva otroka in na ta način ga bova zelo težko spočela. Ne vem več, kaj naj storim, kako naj fantu pomagam. Oblačim se v seksi perilo, včasih dodava tudi kakšne pripomočke, skratka nisva monotona. Naj ti še povem, da je imel podobne težave tudi z bivšimi puncami. Star je 31 let. Ko mu je med najinim seksom prišlo, sva bila zmeraj na dopustu, tako da predvidevam, da ima stres prste vmes (ne službeni, verjetno samozavedanje “pomanjkljive moškosti”). Kaj naj še storim, da mu pomagam? Hvala!
Izpoved bralke: Oprostite, moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati.
Pozdravljen, Brane. Ne vem več, na koga naj se obrnem. Nekih prijateljic namreč nimam oziroma me je mož dobro prepričal v to, da morajo najine osebne stvari ostati zasebne in da so ljudje itak večinoma veseli, če imaš težavo. Socialnega življenja bolj kot ne nimam (prej sem imela veliko znancev in prijateljev obeh spolov, pa sem prekinila vse stike, ker baje, po moževih besedah, "moški in ženska ne moreta biti samo prijatelja", čeprav jih on ima kolikor hočeš). Staršem se ne morem zaupati, ker sem ju slepo prepričevala, da je mož dober človek in pravi zame. Večina ljudi, ki ga je spoznala, mi je pravila, da je nevrotičen in me bo zaprl v hišo. Meni je bilo zaradi ljubezni vse to vseeno in res sem se spremenila, da bi bila bolj po njegovem kalupu. Če bi ostala družabna in ohranjala stike z vsemi, iz najine zveze ne bi bilo nič. In vendar se mi zdi, da se bliža koncu. Naj dodam tole: nekaj dni, preden sva se sploh spoznala, sem naredila neumnost in imela "avanturo za eno noč". Očitno nisva pazila, saj sem zanosila. Takrat sem mislila, da je otrok možev, in bila skrhana, ko sem prekinila nosečnost. Kasneje je on računal dneve in jaz z njim in sva ugotovila, da ni mogel biti njegov. Takrat me je obtožil, da sem mu poskušala "podturiti tujega otroka". Takrat bi že morala videti svarilne znake, pa nisem. Čeprav mu nisem lagala, sem se nekako počutila krivo, ker je tudi on bil žalosten zaradi splava. Pa sem požrla obtožbe in žaljivke in življenje je šlo naprej. Po treh mesecih sva se že vselila skupaj, odselila sem se iz mesta, kjer sem živela, v mesto, kjer je on imel službo. Tam nisem poznala nikogar in v 3 letih tudi na kavo nisem šla sama iz stanovanja. Ker nisem imela službe, sem bila doma. Non stop je bil sumničav, češ da ga gotovo varam. Ne, nikoli nisem niti pomislila na kaj takega in tudi sedaj ne pomislim. Kvečjemu na to, da če zveza razpade, se me več nikoli noben ne bo dotaknil. Bile so neke situacije (moja sreča, blagor meni), v katerih sem dobila SMS tipa "vidiva se na Skypu", pa klici, kot so "iščem teto, aja zmotil sem se, ampak ti imaš pa lep glas, bi se lahko s tabo pogovarjal" ... Pa ko omrežje ne dela, kot je treba, in me ne more dobiti, sem seveda tudi kriva, saj sem "ugasnila telefon" in bog ve, kaj počnem. Vsaka takšna stvar je njegovo sumničavost samo še povečala in obtožbe in žaljivke so se iz meseca v mesec in leto večale in bile vse hujše. Ne, v nobenem primeru nisem vedela, kdo piše oziroma kliče, bil je samo splet okoliščin (ljudje se pač zmotijo). Telefona NIKOLI nisem pred njim skrivala, pozna vsa moja gesla (jih je tudi zahteval) in vedno lahko vse pregleda; ne bojim se ničesar. Po drugi strani sem takoj po selitvi jaz našla avanture.net in njegov profil in dopisovanje s starejšimi ženskami, kjer jim je zatrjeval, da čeprav "je mlajši, bi jih znal dobro obdelati" itd. Tudi to sem oprostila in pozabila. Še večkrat sem našla kak pogovor (telefon pogledam enkrat na nekaj mesecev, nisem nevrotično ljubosumna, samo zavedam se, kakšen človek je) z žensko, ki je ne poznam. Očitno flirtanje in npr. pošiljanje slik zgoraj brez s pripisom: "Bilo bi lepo, če bi bil kdo zraven mene", medtem ko sem jaz sedela 4 metre stran od njega (noseča). Brez sramu mi tudi pove, kako je moja mama "dobra" (ženska je za svoja leta res dobro videti) in 100-odstotno sem prepričana, da bi tudi z njo spal, če bi le ona hotela (googlal je "podrl bi taščo, pa ne vem, kako naj to izpeljem"). Rad tudi pove, kako lahko osvoji katero koli žensko hoče. Verjame, da lahko prodre v psiho vsakega posameznika in ga obrne po svoje ali pa dobi na laži. Obesi se na vsakega bivšega, za katerega ve. Non stop mi govori: "Žal mi je, da si končala z mano, verjetno bi ti bilo z XYZ bolje kot z mano". Pa sva marsikaj dosegla skupaj in sam pravi, da se je zaradi mene spremenil na bolje. Jaz tega žal več ne vidim. Čim mora iti v nočno izmeno, je cel dan nataknjen in se prej kot slej spreva. Brane, to niso prepirčki. To je dretje, žaljivke (99 % z njegove strani, jaz skoraj nikoli ne morem izustiti kaj grdega, razen če res ne morem več), naznanjanje konca zveze, odganjanje ... Nikoli nisem kaj takega doživela, le v filmih sem to videla. Pa zdaj živim tak film. Sam je večkrat spal s poročenimi ženskami, ki so može varale z njim (to mi je šele kasneje povedal). Na podlagi tega in prejšnjega zakona, kjer ga je bivša prevarala, on menda "ve, kakšne so ženske" in da "nobena ne bo priznala, tudi če je varala". Torej je v bistvu že odločen in prepričan o tem, da sem to naredila. Ne vem, kaj točno bi rad, da naredim, da dokažem, da tega nisem počela. Celo povpraševanje za poligraf sem poslala, pa mi je 700 € preveč, čeprav razmišljam o varčevanju tudi za to. Skoraj 6 mesecev nazaj se nama je rodila hčerkica, tudi z njo se ne ukvarja veliko. Večino stvari opravim sama, veliko mi je pomagal le v mesecu dni po porodu. Ne rečem, zna pomiti posodo, skuhati, posesati (je res kulturen in čist človek, še posebej pred drugimi ljudmi) in ima obdobja, ko bi to non stop počel. Nisem se vanj zaljubila zastonj, ima tudi tono dobrih lastnosti. Ampak previl je otroka mogoče 10-krat vse skupaj. Zna se 2 minutah poigrati z njo in jo nasmejati, potem odide oz. ko vstopim v sobo je že "Mama je prišla" in je mala v mojih rokah. Pravi, da ne ve, kako in kaj bi z njo počel, volje naučiti se pa očitno tudi nima. Naj dodam, da ima 8-letno hčerko iz prejšnjega zakona. Ko pride k nama na obisk, se tudi z njo več ukvarjam jaz. Začel je kaditi in večino časa preživi v kuhinji, kadi in igra online šah ali brska po Facebooku. Skoraj non stop bulji v telefon. Ena izmed situacij: gre na izlet s sodelavci, 2 dni ga ni doma. Torej, jaz njemu moram (in tudi mu, ne iščem razlogov, da ne bi) 100% verjeti, čeprav ga ne vidim. On pride domov, jaz se ga razveselim in po nekaj minutah mi začne najedati, češ da sem sigurno kakšnega pripeljala domov, ko ga ni bilo. Enkrat lepo rečem "Ne, ne rabim nikogar, imam tebe in zadovoljna sem s svojim življenjem", drugič rečem "Nehaj", tretjič pa ne morem več. In POTEM hoče seks. Oprostite moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati. Ne takrat, ko jo srce boli, ko ve, da je zvesta in ljubi bolj kot kdaj v življenju, pa se non stop mora soočati s takimi obtožbami. Ta njegova paranoja, da ga varam, uničuje zvezo. Nekaj časa sem trpela, se pogovarjala, zatrjevala, poskušala pokazati, da temu ni tako (mislim, da ni veliko žensk, ki bi moža vsak dan masirale, da bi ga vedno čakal topel obrok po službi, stanovanje vedno bilo čisto, pa nikoli nikamor hodila ali bilo kaj počela brez njegove vednosti) ... Zdaj enostavno čutim, da nimam več energije za to. Ne gre samo za mene, tudi moji starši mu gredo v nos. Ne rečem, da so perfektni, ampak nekaterih žaljivk mu še vseeno ne bi bilo treba uporabljati ... Lansko poletje sva se preselila iz mesta na podeželje in vem, da ga tudi to muči. Oboževal je mesto. Vse to razumem, vendar to ni izgovor, da padeš v 'kao' neko depresijo (ker enostavno vem, da igra mučenika in v tem uživa) in se zapreš vase. Poskušala sem s pogovori, podporo, ga razpoložiti, pa nič ni delovalo. Tudi to dejstvo, da imava sedaj dojenčico in ona zahteva 90 % moje pozornosti, ga muči. Da pač stvari trenutno niso, kot so bile prej (res sem vso svojo pozornost in energijo vlagala vanj in sedaj, ko pomislim, se mi zdi, da sem ga na nek način razvadila). Zdaj službo imam (sicer zelo fleksibilno in nimam čisto določenega delovnega urnika) in poskušam vstajati zgodaj, da bi imela dovolj časa in zanj in za otroka, ampak je zelo težko (delam 9 ur na dan, od njenega 3. tedna starosti). Ne uspevam vedno, pa se ne potrudi preveč, da bi se postavil na moje mesto. Namesto tega raje čaka, kdaj se bom spomnila nanj in kuha zamero; vsake toliko časa eksplodira zaradi bedarije, ki ni vredna prepira in takrat na brutalno žaljiv način pove, kaj ga moti. Jaz sem poskušala v vsaki njegovi stiski biti razumevajoča, ga podpirati, se pogovarjati (mene skoraj nikoli nihče ne vpraša, kako sem); zdaj enostavno nočem več. Ja, NOČEM. Ker vem, da bom kmalu pregorela od nespanja (dojim ponoči in se zbujam večkrat, službo imam pa tako, da delajo možgani), vsega psihičnega napora z njegove strani in dejstva, da se nimam komu potožiti. Da ne omenjam groženj, kot so "Nikoli več ne boš videla otroka, z mano boš doživela pravi pekel" itd. Ampak ne, nasilen ni bil nikoli. Roko je enkrat dvignil, vendar se je zadržal. Ne vem več, kaj naj. Otroka imava, poročena nisva niti eno leto. Vse skupaj (zveza) traja skoraj 4,5 leta. V tako kratkem času sem se naposlušala obtožb in žaljivk, kot nikoli prej v življenju skupaj. Stara sem 29 let, on 33. Vem le, da se sedaj (sploh po porodu) veliko bolj cenim kot oseba. Prej sem si vedno mislila "Pa ajde, saj so to samo faze, saj se bo spremenil", pa se ni, vedno huje je. Tudi sama sem mu rekla, da se bo nekaj moralo spremeniti, sicer ne vem, kako dolgo bova zdržala. Jaz se ne mislim celo življenje podrejati njegovemu kompleksu manjvrednosti, čeprav ne vem, zakaj ga ima; vedno sem mu dala vedeti, da je grozno čeden (ker je) in da mi je čisto vse na njem všeč. Za razliko od njega, ki ima veliko pripomniti glede moje teže, trebuščka, frizure, dlačic pod nosom, kako sem oblečena itd. Vse na svetu bi dala, da bi postal človek od prej. Kot da ga nič več ne zanima. Ne bi rada, da to razpade, ker res nikoli še nisem tako ljubila (vidim dobro v človeku in se raje skoncentriram na to kot na slabe lastnosti; te poskušam z ljubeznijo izpostaviti in biti opora takrat, ko jih poskuša odpraviti). Ampak tudi jaz imam ego, na žalost. In ta ego, s srcem in dušo vred, že nekaj časa grozno trpi. Me zanima, kaj bo, ko najde tole v mojem e-mail nabiralniku. Poleg vse sumničavosti si je mož nabavil celo diktafon, da bi mi prisluškoval, ko ga ni doma. Bila sem zasliševana kot največji zločinec, vsak šum, ki ga je slišal, si je predstavljal kot neko vzdihovanje (torej moje varanje z nekom drugim), moške glasove itd. Prisežem pri svojem otroku, ni res. Nisem ta tip osebe, pač pa, če ne ljubiš več, priznaj in odidi tip. Ni prvič, da si je nekaj omislil v glavi in vztraja pri tem. Je zelo nagle jeze in hitro znori zaradi banalnih stvari. Npr. enkrat sem pozabila očistiti pečico (ni se vleklo tedne ali kaj podobnega), saj veš, služba, otrok, kuhanje ... Tako me je nadrl in za nameček še pljunil v obraz, da nisem mogla priti k sebi. NovopecenaMami
Slovenka iskreno: Postala sem ena tistih oseb, ki jih od nekdaj preziram
Pozdravljeni. Postala sem ena tistih oseb, ki jih od nekdaj preziram. Včasih sem jim pametovala, zdaj pa ... Stara sem dobrih 40, poročena skoraj 20 let. Mož je iste starosti. Imava dva otroka, eden je praktično odrasel, drugi osnovnošolec. Z možem sva se spoznala v gimnaziji, skupaj sva 25 let, z vzponi in padci. Vedno je bilo razburkano, zadnjih nekaj let pa je res težko. Pogosto se kregava, za vsako malenkost. Name kriči, kot da sem otrok, tako da me je že sram pred otroki. Vse naredim narobe, če je bilo včeraj nekaj prav, danes to ni več v redu. Kot da samo išče napake. Počutim se ponižano, razočarano in poteptano. Nikoli nimam prav ali pa mogoče imam, pa trenutek ni pravi. Vse mu je samoumevno – da grem v službo, poskrbim za otroka, hišo ... Pravi, da za to si lahko plača tudi gospodinjo. Da nisem proaktivna. Da nisem dovolj ambiciozna. Da nič posebnega ne počnem. Zgodi se, da mu povem, kar si mislim. Ampak me ne sliši, samo svoje tuli kar naprej. Potem kuha mulo – lahko tudi več dni ali tednov. Pogreva stvari iz preteklosti, ali bo po njegovo ali bo štala. To je počel tudi s starejšim sinom, s katerim pa že pol leta ni govoril. Kaj naj storim, pogovor žal ne zaleže ...
Naj izbere mlajšega, ki je bog seksa, ali starejšega, ki je zanesljiv?
Dragi Brane, Situacija je sledeča. Sem mama samohranila in pri 35 letih vdova. S 15-letno hčerko imam odnos, ki si ga želi vsaka mama. Imam redno službo, živiva v najemu in vse je tako kot mora biti. Problem je v mojem ljubezenskem življenju. Pred osmimi leti se je okoli mene začel smukati starejši ločen in premožen moški. S časom me je prevzela njegova pozornost in lahko bi rekli, da sem 'padla' nanj. Najin odnos je trajal nekaj časa, vmes pa sem spoznala moškega, ki je od mene mlajši 5 let. Z njim sem doživela še nedoživljeno. Od spontanosti, do preprostih stvari in trenutkov. Noro sva se zaljubila in tudi skupaj zaživela. V skupnem življenju pa je bil vse prej kot idealen. Sicer zevest, neproblematičen, ne popiva, ne ponočuje ... Ampak finančno neodgovoren in brez zanimanja za skupne interese in cilje. Nekako sem se spet zbližala s starejšim in obenem še vedno živela z mlajšim. Bolj zaradi neke finančne varnosti, kot pa česar koli drugega. Mlajši je to izvedel od moje najboljše prijateljice in se odselil. Sledile so žaljivke, solze, odpuščanje in želja, da bi znova začela. On odgovorno in z zanimanjem, jaz predano. Naj povem, da ima redno službo v državnem podjetju. Imam ga rada kot še nobenega do zdaj, ravno tako tudi on mene. Seksualno je zame on bog seksa, starejši me ne privlači. Pri njem me privlači to, ker je finančno zaneslji in lahko uresnični vse moje življenjske potrebe. In s tem ne mislim luksuza. Hčerki je vseeno in si želi le to, da bom srečna. Oba sta ji všeč. Otrok si ne želim več in mlajši to spošuje, me slepo obožuje, tudi starejši si jih ne želi. Naj poslušam srce in se odločim za mlajšega, ali razum in izberem starejšega? Hvala za odgovor.
Brane Kastelic iskreno: Prej ko ga boš zapustila, bolje zate!
Brane, pozdravljen! Že dolgo te berem in tvoji odgovori se mi zdijo vrhunski, zato sem se odločila, da ti pišem tudi jaz in ti opišem svojo situacijo. Stara sem 29 let in imam partnerja, ki je star 26 let. Skupaj sva 5 let. On ima službo od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure, jaz pa delam troizmensko, vikende in praznike. Mesečno imam tudi prek 200 delovnih ur (zdravstvo). Prostih dni imam bolj malo, ko sem doma, pa ima moj partner večino časa druge obveznosti. Letno si privoščiva sedm dni dopusta (morja). Izleti, enodnevna kopanja in podobno pri nama odpadejo, ker kadarkoli to omenim, mi očita, da bi samo okoli hodila in da nimam obstanka doma. Ampak če sva doma, se on posveča drugim stvarem. Nikoli nisem jaz na prvem mestu. Ali pridejo kolegi ali so gasilci, vedno je nekaj. Ko mu rečem 'Daj, jaz sem doma, prosim, bodi z mano', mi pribije, da sem napačni dan prosta in da mu to nalašč delam. Jaz si urnika ne sestavljam sama. Seksava mogoče dvakrat na mesec, on pa mi očita, da zaradi mene, da sem jaz kriva. Skupaj še ne živiva, ampak jaz preživim večino časa pri njem. On k meni ne hodi rad (razloga ne vem). V eni sobi sva pri si pri njih doma naredila neke vrste dnevno sobo, ostalo imamo skupno. Moj partner nima niti interesa, da bi bila čez čas kaj več in ves čas govori, da bova že. Jaz sem stara 29 let. Čakam že tri leta, da imava kaj. Pa še vedno nič. Leta 2017 me je nagnal in se tudi fizično znašal nad mano, češ da ima dovolj, da mu ves čas težim s tem, da naj se zmenijo doma, da bi midva kaj imela. Da sem mu dvignila živce, da naj izginem. Pri njih doma se je tudi fizično znesel name, potem sva končala za en mesec, pisal mi je takšne SMS-e, da me nikoli ni ljubil, da sem mu kolegica .... Kasneje se je jokal, da mu je žal, da me najbolj ljubi in da sem mu vse. Pa sem se vrnila ... Bilo je vse v redu dobre štiri mesece, potem pa spet vse isto. Z mano ne gre nikamor rad, ven hodi samo s kolegi in kolegi gasilci, ko jaz rečem, da bi šla, pa je to brezveze, pa kam bi jaz spet šla! Od kolegov punce so najboljše punce, doma na kmetiji pomagajo, so vrhunske (naj omenim, da ta punca dela 4 ure zaradi otrok). Pred mano govori drugemu kolegu, kako je lahko srečen za takšno punco ... Veš, kako se jaz počutim? Ko mi po glavi hodi, da delam narobe. Ko sem pri njih, vedno pomagam pri vsem. Prisežem, da se trudim ... V kinu nisva bla še nikoli, ko mu omenim, da me nima rad, mi govori, da si izmišljujem, da bi se ga rada znebila, da imam druge moške ... Pa nimam jih, res ne. Vsak dan se 144 km v eno smer vozim v službo, zaradi njega! Pa mi ne bi bil problem, če bi pri nama vse bilo super. Peljem se iz nočne, peljem se iz popoldanske in zjutraj nazaj v dopoldansko. Ja, peljem se! On mi govori, da to ne delam zaradi njega, da meni tako paše ... Če jaz ne bi imela njega, verjemi, da bi živela bližje službi, ki jo obožujem! Rada bi zbrala pogum in odšla, ampak res ne vem, kako. Kaj delam narobe, da je takšen? Kaj? Pa trudim se, res se! Pa sem na koncu z močmi. Enostavno ne vem ... Prosim te za iskren nasvet!
'Izvedela sem, da je hotel spati z mojo sestro in s sosedo'
Pozdravljen g. Brane. Stara sem 24 let, moj fant je iste starosti. Na vas se obračam, ker ne vem, kako naprej. Imava hčerko staro 1 leto, sicer pa sva skupaj 7 let in res nočem zavreči najinega skupnega življenja, a sem resnično obupana. Pred nosečnostjo nisva imela nikakršnih problemom, edino kar ga je motilo, je bila moja družina. Ta namreč ni tako popolna kot njegova (njegove besede). Ko se nama je rodila hčerka, sem bila presrečna, a me je ta sreča hitro minila, saj sem na njegovem računalniku našla mpo, v kateri so bile gole ženske. To me ni tak motilo, sam vem, da rada gleda takšne stvari, motilo me je edino to, ker v v Photoshopu spremenil obrate ženske, in sicer v obraze mojih sester, moje najboljše prijateljice in sodelavk. Nisem vedela kaj bi in sem mu naslednji dan povedala, da sem našla mapo, ki jo je imel na ozadju zaslona. Rekel mi je, da sem butasta in pretirano ljubosumna, ampak je to razumljivo, ker sem pravkar rodila. To sem nekako pozabila in nisem sploh več hotela biti na njegovem računalniku, saj me je bilo strah, da bom spet odkrila kaj podobnega. Pred kakšnim mesecem sem izvedela, da je hotel seksat z mojo mlajšo sestro in sosedo. Vprašala sem ga, zakaj in kdaj se je to zgodilo, rekel mi je samo, da sem trčena in da ne vem kaj govorim, in da se ne smem več pogovarjati z družino, saj mi samo "filajo" glavo. Pred parimi dnevi je bila moja sestra na obisku in sem slučajno slišala, kako se ji je opravičeval in da naj ne pove meni, da sta se pogovarjala o seksu pred tremi leti. Seveda sem bila šokirana, saj mi je vedno govoril, da se samo lažejo, še bolj pa sem bila začudena, ko sem vstopila v sobo, da razščistimo zadeve in sem videla, kako sta bila objeta v postelji. O tem sploh nisem hotela več govoriti, saj vem, da bi me spet napadel. Od njega pa ves čas poslušam, kako ga 100% varam, saj se pogovarjam z ljudmi nasprotnega spola preko igric. Motiti ga je začelo čisto vse, ko pa jaz kdaj omenim, da mi ni všeč, da igra toliko igric. Vsaj tista 2 dneva, ko ima prosti dan, bi šla ven in da se malo poigra z otrokom, da lahko v miru naredim vsaj eno kosilo, je pa vse narobe in sem samo tečna. Vmes sva hotela it narazen, saj ne zmorem več. Za čisto vse sem sama in še njega poslušam, kako mi nabija vsak dan, kako ga varam in njegovo preverjanje po celem telefonu (gesla tako ima od čisto vsega, saj mi je rekel, da edino na tak način mi lahko zaupa). Ko so njegovi starši izvedeli, da hočem it stran, so mi grozili, da otroka nebom več videla in da sem nesposobna mama. Najbolj me boli, ker je on samo gledal in užival v tem, ker ve, da za najinega otroka naredim vse na svetu. Upala sem, da bo kaj drugače zato sem popustila in ostala tu. Ampak do sedaj je šlo še vse na slabše, saj sem zvedela o svoji sestri za sosedo pa še kar ne vem če je res, on seveda vztrajno zanika ampak soseda trdi, da sta spala skupaj. Ne vem več kaj naj naredim, saj sem od družine oddaljena 400 km in tukaj nimam nikogar, ki bi mu lahko zaupala, saj ne smem hoditi ven zaradi tega, ker po njegovem ga lahko prevaram na vsakem koraku. Blizu nas živijo njegovi starši in vsakič, ko se kregava izpadem jaz najslabša oseba, saj se po njihovem ne trudim kot vsaka normalna ženska in zahtevam preveč od njega (zahtevam samo to, da se malo poigra z otrokom in da mi kdaj pa kdaj odnese smeti ven). Nočem izgubiti otroka samo zaradi tega, ker sem jaz popolnoma nesrečna z njem, saj ni več isti človek kot prej predno sva dobila otroka, nočem pa tudi, da je moja hčerkica brez očeta, saj je sam rekel, da če grem, za njega najna hčerka ne obstaja več. Lepo vas prosim za kakšen nasvet, saj res ne zmorem več. Se mogoče res premalo trudim in preveč zahtevam od njega? Lp Obupanka
'Sem privlačna z oblinami na pravih mestih in imam normalen seksualni apetit'
Brane, lep pozdrav! Stara sem 30 let in muči me vprašanje, kateremu kljub vsej svoji dobri volji ne morem priti do dna ... Pornografija ... Vem, da velika večina moških (in žensk), samskih ali v razmerju, redno gleda pornografske filme. Porno industrija konec koncev živi od tega. Nečesa pa ne morem razumeti ... Dosedaj sem bila v treh resnih ljubezenskih zvezah in še v vsaki je partner na skrivaj redno spremljal pornografsko vsebino na internetu. Sva jih (na mojo pobudo) gledala s partnerjem tudi skupaj in ogled "zaključila" na najboljši možen način, ampak rajši so jih gledali sami. Vemo, zakaj. O tem sem se skušala večkrat pogovoriti s partnerjem. Spodbujala sem ga, da mi pove, če je glede najinega spolnega življenja kar koli narobe in bom to skušala spremeniti. Še vsak je dejal, da sem dovolj strastna in ljubeča tudi v postelji. Glede na to, da sem mlada in zdrava ženska; pravijo tudi, da zelo privlačna z oblinami na pravih mestih, imam normalen seksualni apetit, to pomeni, da si želim seksa skoraj vsak dan ali vsak drugi dan. Če partnerja ljubim, mu zaupam in sem mu predana, si posledično tudi želim čimveč seksa in cartanja z njim. Moji partnerji so bili mojih let ali starejši od mene, ampak še vsi veliko seksajo samo na začetku zveze, potem si raje ogledujejo porniče. Tako je recimo fant po gledanju le-teh zvečer smuknil k meni v posteljo že "segret" in pričakoval, da bom potem jaz za stvar (seveda brez predigre). Zgodilo pa se je tudi, da sem se šla tuširat, z namenom, da se bova ljubila, pa je on medtem pogledal kak pornič, dokler se nisem vrnila iz kopalnice in ga zalotila, da se je očitno tako lažje vzburil. Take stvari nam ženskam nehote zbijajo samozavest in to ni prav. Vem, da tudi ti, Brane, ne nasprotuješ gledanju porničev, ampak mi lahko razložiš, kako je lahko moški totalno predan svoji ženski, če potrebuje obenem še stimulacijo od najbolj zlagane video produkcije na tem svetu? Kako lahko tak moški zadovolji tudi žensko, če mu ali upada libido, ali ima zaradi tega prehitre izlive, ali se mu kratko malo ne ljubi več toliko truditi v postelji. Kakšno korist imate potemtakem moški od tega? In me, vaše partnerke? Ker, roko na srce, še noben moški, ki se je učil iz porničev, ni postal dober ljubimec. In iz lastnih izkušenj vidim, da takim prava ženska, topla in mehka, iz mesa in krvi, pa če si ga še tako želi in je še tako strastna, ni več dovolj zanimiva, zdaj potrebujejo plastično, izumetničeno, napihnjeno in takorekoč deformirano, da se jim sploh še "dvigne". S slednjim pa jaz ne mislim tekmovati, ker sem človek in ne lutka. Zato si bom poiskala pravega moškega, srčno upam, da je še kje kakšen, takšen, ki namesto da skoraj vsak večer gleda porniče, komaj čaka, da pride v posteljo v moj objem in takšen, ki se vzburi že ob stiku mojega telesa in vonja moje kože in las. To je zame prava ljubezen. Strast, ki jo jaz dajem partnerju in jo zato upravičeno pričakujem tudi od njega. Pornografija tega ne nudi, ampak spodbuja nerealna pričakovanja in razočaranja, ker mnogo moških še dandanes ne ve, da ženska pri doživljanju orgazma sprva pač nima možnosti, da bi na ves glas kričala kot to vidijo v porničih, ker zadržuje dih in spusti krik šele na koncu. Potem pa mislijo, da smo ženske že kar frigidne, ker nismo hitro dosegle vrhunca ali se nismo zraven drle kot srake in posledično zato veliko žensk raje 'fejka' orgazem, kot pa se prepira s partnerjem. Pornografija je laž, vsaj z ženskega stališča gledano, in zato kot taka nekoristna. In ne, nisem nobena feministka, ljubim seks, ampak mi ga primanjkuje. To sem vsakič tudi povedala svojemu partnerju, pa sem dobila na koncu samo očitke, da sem ljubosumna, preveč občutljiva, da to tako ali tako vsi moški počnejo in da ni s tem nič narobe. Verjemite mi, dragi moški, dokler boste raje gledali izumetničene porno starlete in si ga metali na roko, kot da bi se posvetili punci ali ženi, bo še kako narobe. Ona bo tista, ki bo ostala na "suhem", počutila se bo jezno, izdano, manj vredno in njena ljubezen do vas bo hitro skopnela. In na koncu boste ostali sami. Z zbirko porničev ob sebi, ampak sami. Mislim, da bodo imeli pari v bodočnosti čedalje več problemov zaradi tega, ker se eden ali drugi raje zateka v domišljijski svet namesto v objem svojega dragega ali drage. Kaj pa ti misliš, Brane?
To je ena stvar o orgazmu, ki zanima vsako žensko
Pozdravljeni Brane. Stara sem 20 let in moje vprašanje je naslednje. Ali mislite, da je vsaka ženska sposobna doživeti orgazem s penetracijo? Jaz namreč tega še nisem doživela, s partnerjem sva poskušala že vse mogoče. Orgazem lahko doživim le, če je stimuliran tudi klitoris. Sedaj se sprašujem, če je morda z mano kaj narobe, saj od prijateljic poslušam raznorazne zgodbe o zaporednih, večkratnih orgazmih preko penetracije, jaz pa ne doživim niti enega. Moj partner sicer vedno poskrbi tudi za moj orgazem (preko draženja) in mu to seveda ne predstavlja problema, ampak jaz se počutim, kot da z menoj nekaj ni v redu. Prosim, pomagajte, res bi potrebovala nasvet.
29-letni Slovenec: '3 mesece imam že afero z punco, ki je odlična v postelji'
Hojla, Brane! Sam sem zakrivil zmešnjavo, v kateri sem se znašel. Že tri mesece sem nezvest odlični punci, s katero hodiva že tri leta. Nikoli prej je nisem varal. Ona ima 27 let, jaz 29. Začelo se je s povsem nedolžno izmenjavo namigujočih sporočil z zelo seksi prijateljico na Facebooku, ki ima 33 let. Nadaljuje se z najboljšim seksom. Res. Kako pa ta bejba seksa. Fantastično. Sanjsko. Da ti niti ne govorim o tem, kaj vse drugo obvlada. V postelji je pravi božji dar. Zvenelo bo grdo, vendar me zaradi nje seks s punco, ki se mi je zdel prej čisto v redu, skoraj dolgočasi. Po vsakem srečanju s to prijateljico s Facebooka, si zaradi slabe vesti prisežem, da je bil zadnji in da ne bom več nezvest punci – z njo še ne živiva skupaj, ampak pri starših, se pa pogovarjava o tem – pa zdržim največ dva dni. Tudi zato, ker mi piše tako vabljiva hudo vroča sporočila, da se mi začne mešati od želje po seksu z njo. Ker me najprej ni nikoli vprašala, ali sem v zvezi, ji nisem razlagal, da imam punco. Ker je kmalu hotela, da sem pri njej vsak večer, sem ji povedal, da to ni mogoče, ker imam resno punco. Rekla mi je, da me noče več videti, pa me je vseeno po dveh dneh zvabila k sebi in me pred seksom prepričala, da sem ji obljubil, da bom punco zapustil. Dva meseca kasneje, se to še ni zgodilo. A njen pritisk narašča. Vsakič, ko mislim, da bom punci rekel, da jo zapuščam, se premislim. Mislim, da sem zaljubljen v obe, vendar bolj v punco kot prijateljico s Facebooka. Kaj naj naredim? Kaj bi ti naredil v mojem položaju? Mislim, da se bom moral kmalu odločiti za eno ali drugo. Najlepša hvala za hiter odgovor. Razdvojen.
'Moj partner je obseden s čistočo. Ali naj ga pustim?'
Moj partner je obseden s čistočo. Skupaj sva štiri leta. On je star 45 in jaz 43. Nimava otrok. Njegov dan se začne zjutraj ob 3. uri zjutraj. Najprej se umije, potem čisti pipe, da ne bo kakšna kaplja vode ostala, potem gre sesati po tleh. Ko pride iz službe ponovno sesa. Okraski, ki so postavljeni na policah morajo biti tako, kot jih je postavil on, drugače je ogenj v strehi. Če kam greva, najprej spet vse posesa, potem pa se mu spet mudi domov, da spet sesa. Vse bi bilo vredu, če bi bil tiho, ko sesa. On pa nas zmerja vse po vrsti. Mene, tasta in taščo, ki sta že obupala nad njim. Tudi mene počasi mineva vse skupaj. Namesto, da bi se meni posvetil, se smetem in sesanju posveča. Je sploh še vredno vztrajati? Lp
Se še spomnite? V 90. letih je njene hite prepevala vsa Slovenija!
Se še spomnite Spice Girls, Backstreet Boys, Caught in the act in New kids on the block? Kaj pa Hajdi, Moni Kovačič in Tajči? To je le nekaj tujih in slovenskih pevk in skupin, ki so zaznamovale devetdeseta leta, in ki še danes v nas prebudijo nostalgičen občutek, ko zaslišimo njihove največje hite, na katere smo tudi več ur čakali ob radiu, da bi jih posneli na dobro staro kaseto. Ja, to so bili časi, ki se jih radi spominjajo tudi znani Slovenci.
60-letna bralka: bivši je bil pijanec in baraba, zdaj išče nekoga z več denarja
Pozdravljen, Brane. Po dolgih letih zakona sem ostala sama. Otroci so odleteli, bilo je boleče, še nekaj zamer je po ločitvi, a ne preveč. Odnosi so kar ok, čeprav bi vse rada imela kar doma pod isto streho, a so se vsi štirje, ja kar štiri imam, razbežali. Pomenili so mi. No, v to osamljenost si želim partnerja, ne ljubimca, ne človeka, ki išče mamo in gospodinjo. ampak človeka za objem, ljubezen, družbo in dobrega človeka za moje sicer odrasle otroke. Ni dobro, če je človek v družini v slabih odnosih. Zanimivo vprašanje bo to verjetno. Finančno sem morala skozi življenje sama zvoziti in otroke izšolati, pomagati naprej ... In za vse sem bila sama, ke je bil bivši baraba, pijanec, kvartopirec, zapravljivec, babjak, nič dobrega kajne? Da, težko je bilo. Bojim se zaradi finanćne plati, ker je bivši zavozil ... Po eni strani ne zmorem še enkrat ustvarjati in si želim nekoga, ki je že nekaj ustvaril, ki že nekaj ima, zato ker človek pač nekaj ustvari, naredi v življenju, da lahko nekaj zapusti tudi za moje otroke. Joj, pa kar nekdo drug. Ne oče. Pa da ne bi imel otrok, svojih. Sama imam stanovanje, avto. Ne veliko. Včasih si želim bogatega partnerja, da bi lahko lažje živela. Lahko bi imel tono zlata, če ne bo pravi za objem, ljubezen, dober seks, pogovor in družino, potem ne. Ampak pravega z nekaj več imetja, ne miljarde, misliš, da sem nora? Se lahko po vsem tem upa tudi na to? Kako gledaš na to? Ne gledam na imetje, kot da jaz ne bi delala in le zapravljala njegovo, samo malce lažje bi rada enkrat živela. Ali je res tako, da kolikor imaš sam, takega dobiš. Čez 60 sem, v penziji, polna delovna doba, ves čas sem delala. ne delam več, bi morala še? Bi, če bi lahko skupaj z njim, tako sem sama. Kakorkoli, delala bi še, še veliko, samo ne sama. A taki z nekaj več take z manj sploh pogledajo? Kako gledate moški na to? Se sploh upošteva delo, ki ga ima sama ženska z otroci? Bi kdo to sploh želel? Veliko lepega še naprej. Ana
Zelo verjetno ima že nekaj časa drugo žensko
Pozdravljen! Pišem, ker imam težavo. S partnerjem sva skupaj 11 let in imava dva sinova, vendar stvari niso najboljše. Nasploh se z mano noče pogovarjati, spiva ločeno in skoraj se me ne dotakne. Ampak jaz pogrešam tiste čase. Za vsako stvar krivi mene, na obiske k družinam staršev hodim sama. Ob njegovem obnašanju se mi zdi, da ga nimam več rada kot nekoč. To me počasi že zivcira. Prosim pomagaj mi, kaj naj naredim.
Brane Kastelic: Kje ženske najdete te moške kretene?
Pozdravljeni! Šest let živim z moškim, ki je deset let starejši od mene. Jaz jih imam 50, on 60. Od samega začetka mi je lagal, kar sem uvidela šele kasneje. Zdaj vem, da je odvisen od pornografije (moje mnenje). Na začetku najine zveze me je še kdaj pobožal, čeprav tako, da me je gledal samo v ogledalu, ker v oči me ni nikoli gledal. Zmeraj je bilo samo tako, da me je obdeloval samo zadaj. Zdaj, zadnja tri leta, se me sploh ne dotakne. Pred tremi leti sva dobila kužka in on zdaj z njo spi. Vsak dan mu povem, da si želim odnosov, da si želim seksa ... On pa nič, kot da me ni. Večkrat zasledim, da gleda porno filme, tudi predlagala sem mu, da skupaj gledava. Ampak on vse to zanika. Ne upošteva me kot žensko, jaz si pa tako želim objemov, dotikov ...
Zaradi nje se je ločil, zdaj ga motijo njeni kilogrami
Pozdravljeni Brane! Prosila bi vas za mnenje, in sicer: spoznala sem moškega, ki ga ljubim, celo ločil se je zaradi mene. Na meni pa ga motijo moji kilogrami, ki jih tudi večkrat omenja. Ljubim ga, a to me vsakič znova prizadene. Ne vem, ali naj v zvezi vztrajam, ali jo končam? Hvala!
Slovenec odkrito: najprej je kupila vibracijske vaginalne kroglice, zdaj pa ...'
Pozdravljen Brane, imam čudovito žensko, je seksi, zabavna, pametna, skupaj se imava lepo, zaupava si svoje skrite fantazije, marsikatero tudi uresničiva in vem, da so čustva med nama obojestranska. Zaenkrat še veliko seksava, me pa glede tega skrbi, ker se je loteva nenavadna obsesija. Naj razložim. Začelo se je z nakupom majhne vibracijske vaginalne kroglice, ki bi ostala povsem nedolžna in dobrodošla popestritev, če se ne bi želja po teh dodatkih stopnjevala do obsega, ki danes šteje že pravo malo vojsko vibrirajočih stvari. Skozi leta jih je nakupila kar nekaj, ampak je volumen teh njenih igrač ostajal v okvirih manjšega potovalnega kovčka. Zdelo se mi je, da so tam nekako na varnem in da je stvar še obvladljiva. Ampak ne, ni več obvladljiva. Naredila je namreč nekakšen jagodni izbor in tiste njej najljubše prestavila v predal ob postelji, da so na dosegu roke. Seveda imajo tudi svoja imena. Vedno, ko seksava, se od nekje pojavi nekaj med nama. Kovčka že davno ne zapre več. Njena zadnja pridobitev je stvar, ki se, kot me je podučila, strokovno imenuje masažer, zanjo je to nova "mašinca" in, Brane, verjemi, pojma nimam, zakaj uporablja pomanjševalnico, ker to ni majhna stvar. Vem, da bi marsikdo rekel, da sem lahko vesel, da moja draga ni kakšna zavrta, frigidna in grda babura in imel bi povsem prav. Me pa vseeno razjedata dvom in nekakšen strah, da me bo s časom povsem nadomestila s temi svojimi igračami. Ker vidim, kako ji paše, in vem, da tudi če se priklopim na Nuklearno elektrarno Krško, ne bom nikoli oddajal takih vibracij. Zdi se mi, da jo te igrače čustveno in miselno popolnoma prevzamejo in ta užitek ji iskreno privoščim. Bi si pa vseeno želel kdaj tudi seks brez prezence enega od njenih silikonskih ljubimcev. Včasih se pohecam in ji rečem, da me ob vseh teh pripomočkih sploh ne potrebuje več in vedno mi odgovori, da me še kako potrebuje in da je nič na svetu oralno ne zadovolji bolje kot jaz. In jaz potem razmišljam o tem, da se bo prej ali slej pojavil kakšen piflar, ki bo s svojim startupom prodrl na trg z najnovejšo hi-oral-tech napravo, sam bom pa doma povsem izvisel. Še nekoliko težje vse skupaj razumem, ker mi samemu ne pade na misel, da bi si kupil umetno vagino ali kaj podobno bizarnega. Se mi zdi, da skoraj moram pripomniti, da velikost, dolžina, obseg idr. pri meni niso problem, vztrajam vedno, dokler ji paše, in naredim (skoraj) vse, kar si izmisli. Pogovoriti se glede tega jasno ne morem z nikomer, ker bi se zdelo, kot da delam problem tam, kjer ga sploh ni. Če namreč ženska moškega vara z drugim moškim, je to nespodobno in nesprejemljivo, če ima polno omaro umetnih kur**, je pa vse okej? Kje so tu meje? Navsezadnje, s temi ljubimci iz predala preživi (v tem intimnem smislu) več časa kot z mano, če štejem to, da se kdaj pa kdaj zadovolji tudi sama (beri: z njimi). Koliko takih igrač ima povprečna ženska? Kako pogosto jih uporablja? Kaj bo z nami moškimi, ko nas bodo te naprave povsem razvrednotile? A bomo čez deset let obsojeni na seks iz usmiljenja? Če mi lahko pomagaš s kakšnim nasvetom, ti bom zelo hvaležen.
Po 4 letih skupaj je odprla njegov računalnik in našla nekaj, kar jo je šokiralo
Dragi g. Brane, naj najprej omenim, da že nekaj časa spremljam vašo rubriko, berem različne zgodbe in pogosto sem se že v kakšni tudi našla, in s pomočjo vaših odgovorov oziroma nasvetov spretno reševala svoje "izzive". Stvar pa je sledeča, da sem se odločila, da vam pišem tudi jaz in mogoče, me boste končno vi postavili na realna tla na podlagi moje zgodbe. Stara bom 24 let. Pri 17 letih sem pristala v prvi zvezi, ki je bila res sanjska. S fantom, ki je bil dve leti starejši, sva se resnično imela rada. Po približno 2 letih zveze sva se celo odločila, da greva živeti zase. Oba sva se sčasom zaposlila, denarja je bilo dovolj, imela sva prijatelje in varčevala sva za prihodnost. Imela sva tudi podporo tako njegovih, kot tudi mojih staršev. Res smo se vsi lepo razumeli. Seveda pa je v zvezi prišlo do "kratkega stika". Zalotila sem ga, kako je non stop gledal porno filme. Sicer ne vsak dan, bilo pa je kar pogosto (2-krat na teden). Seksala sva pravzaprav vsak dan, na koncu pa sem zaradi teh porničev resnično si začela označevati "kljukice" na dneve, da sem dejansko res seksala z njim vsak dan. Samo zato, da si ne bi želel drugih in prisežem, da sem mu dovolila, da je delal z menoj vse kar je želel. Zato nikakor nisem razumela njegovega načina, ko mi je vedno rekel, da mi ni treba gledati porničev z njim, da se mi ni treba seksi obleči, da me rad vidi samo golo, itd. Vedno sem znorela, ko sem ga dobila, da je zopet gledal te "popolne tv mrhe", sama pa sem se vedno trudila, da sem imela lepo postavo in da sem izgledala zanj seksi. Vseeno pa je postajala moja samozavest iz dneva v dan nižja. Po dveh letih skupnega življenja, skupaj sva bila torej že 4 leta, sem doživela ogromen šok. Še danes se spomnim, ko sem mimogrede, ko sem bila sama v stanovanju, šla na računalnik in zopet brskala pod njegovo zgodovino. Bila sem iskreno že čisto na tleh zaradi teh porničev. Našla sem rubriko skritih slik. Slik gole ženske stare približno 35 let, ki ji še danes ni dovolj samo en moški, če me razumete in ki sva jo oba poznala. Takrat se mi je podrl svet. Klicala sem najboljšo prijateljico, ki je prišla prišla do mene v 5 minutah, v slabih 30 minutah me je spravila k sebi in mi spakirala kovčke. Slike sva pustili odprte na računalniku, da jih je fant videl, ko je prišel iz službe in vedel vzrok praznega stanovanja, nato pa me je odpeljala domov, kjer sta me starša sprejela odprtih rok. Skratka, zapustila sem ga. Pustila bom detajle, kako mi je potem pisal in me klical. Njegov odgovor je v glavnem bil, da je te slike našel na usb ključku v službi, ga vzel in jih pač gledal. Skratka, naj ne bi nič imel s to "gospo". Moja kolegica in družina mi še danes govorijo, da se mi je to sigurno zlagal, naj si ne zatiskam oči in da je s to žensko sigurno nekaj imel. Gospa dela v isti firmi, v kateri je fant delal tri izmene, tudi nočno. Jaz pa še vedno mislim, da mogoče je pa res ta usb ključek našel. Kajti nikoli nisem našla nobenih smsov ali česar koli podobnega. Od tega je že sedaj že 2 leti. Vmes sva se tudi dobivala, skušala iti čez to, vendar jaz nisem mogla zadeve pozabiti, zato sem najina srečanja prekinila pred enim letom. Trenutno se dobivam s čudovitim novim fantom, ki me ima res rad in mislim, da tudi jaz njega, vendar ne morem preko "bivšega". Tako si želim izvedeti resnico in sploh ne vem, kako se naj do nje dokopljem. Resnično bi rada izvedela, ali me je prevaral in sem se takrat prav odločila, da sem ga zapustila, tudi če je bil še tako dober in ljubeč do mene. Rada bi vedela, če je moja odločitev prava, da poskusim z drugim fantom, čeprav nisem tako noro zaljubljena, kot sem bila v bivšega. Hvala vam za odgovor.
Seks prijatelji niso od včeraj, jih je pa danes veliko več in vse več!
Imate veliko prijateljev? Imate dame kakšnega posebnega prijatelja, gospodje pa kakšno posebno prijateljico? Kako posebno? Da ne bo pomote: v mislih imam prave prijatelje in prijateljice, na katere vas veže prijateljsko in nobeno drugo čustvo. Pa kljub temu ali prav zato spite z njimi?
50-letna bralka: Ob vikendih sva se videvala in po 2 mesecih spala skupaj
Zdravo. Stara sva čez 50 let in oba ločena. Tri mesece sva prijateljevala, a živiva 90 km narazen. Ob vikendih sva se videvala in po 2 mesecih spala skupaj. Bilo je, kot da si želi samo čim prej končati. Sem molčala. Tako je bilo tudi drugič. Nič pravih poljubov, brez predigre in nežnosti. Upala sem, da je pač to samo trenutno. Ker mi je všeč, sem še naprej močala, zdaj pa mi je poslal sporocilo, da ni kemije in da se poslavlja in mi želi, da si dobim dobrega moškega, ker si ga zaslužim. Čudno mi je to, ker je bil on nad mano v začetku bolj navdušen, kot jaz nad njim. Zdaj, ko mi je pa zlezel pod kožo, kot se reče, pa tole. Naj povem, da ima zahtevno službo in da je dokaj molčeč že od prvega srečanja. Ali je možno, da ga tako moti moje kajenje? To je namreč na začetku iskreno povedal. Sicer sem postavna in čedna, prijazna in samostojna. Lp
'Mož je pogosto odsoten, jaz pa imam svoje potrebe'
Lep pozdrav! Imam težavo, in sicer je mož velikokrat odsoten, jaz pa imam svoje potrebe. Naključno sem spoznala nekoga, ki ima podobne težave doma, in sva se zapletla. Nekajkrat na teden se dobiva, problem pa je nastal, ker on želi, da se ločim. Jaz pa imam moža kljub temu še rada, kaj mi svetujete?