Ključna beseda / brane.
'Zadnji žebelj, ki vdira v naš balon sreče, je zelo dober prijatelj, ki predstavlja vse, kar mož ni.'
Kje začeti? Najboljše, da na začetku. Torej punca konča afero s poročenim moškim. Spozna samskega fanta in se zaljubi. Zanosi pri prvem seksu in rodita se dvojčka. In živijo ... Tu se zgodba zaplete. Živimo na zunaj idealno življenje. Mož je zasebnik, jaz sem višja uradnica v državnem podjetju. Dva otroka, ki sta uspešna v športu in jima gre zelo dobro v šoli, sta lepo vzgojena. Težava nastane pri občutkih. Ne vem, kako razložiti, ampak zame vse to ni dovolj. Vidim težave, razpoke, ni idealne zveze, ni prvotnega čara. Najbolj pa me moti druga težava. Ta je, da mož s poslovnimi partnerji rad pogleda v kozarec, radi se družimo v našem prijateljskem krogu, kjer je ob večerih pet do šest piv na osebo normalno. Meni to ni normalno. Ne maram pijanih ljudi. Za mene je pijan nekdo, ki spije eno pivo. Mi ne potegne. Posledično v pijanosti ne morem biti ljubeča do osebe. Zadnji žebelj, ki vdira v naš balon "sreče" je zelo dober prijatelj, ki predstavlja vse, kar mož ni. Je pa jasno povedal, da ga zanima samo afera in nič več kot to. Že ko pišem te vrstice, sem prišla do odgovora neke vrste. Zadovoljiti se. Je življenje res samo zadovoljitev osnovnih potreb? Vem, da je moje pisanje nesmiselno, na trenutke nepovezano, vendar trenutno čutim, da je moje življenje enako kaotično kot tale zapis. Sem totalno izgubljena, ne znam se upreti toku življenja, ne vem kam me nese, vem samo, da me na tej točki skoraj nič ne osrečuje razen otrok. Želim si, da bi imela gumb za 'reset' in lahko ponovila določene dele življenja in opravljala popravni izpit. Brane, prosim pomagaj mi najti smisel v nesmislu.
34-letni bralec: 'Ko je prišla korona, so se začeli problemi ...'
Brane, pozdravljen. Pred dvema letoma sem spoznal čudovito in enkratno žensko, pri kateri sem ugotovil, da sva si podobna in kompatibilna. Star sem 34 let in sem dobil občutek, da je to partnerica za moje življenje. Ker so v življenju padci in vzponi, in ker pri tem mislim, da se morata partnerja podpirati in ne samo biti skupaj, ko je lepo. Glede na njeno dosti razgibano delo in delovni urnik, ker je v dejavnosti, kjer sama dela. Ker sem bil prvič vesel in srečen, da sem lahko spoznal tako osebo, ki me je dopolnjevala. Živela sva pri njej, ker je bilo pri njej več svobode kot pri meni. Postajal sem drugačen in se prilagajal njej, ker sem hotel. Tako sem na primer zelo sodeloval pri kuhinjskih opravilih, pri čiščenju in pri ostalih stvareh. Motilo me je to, da je vse to bilo normalno za moškega, da počne z njene strani. Pri komunikaciji sem vedno jaz delal na tem, da ko je prišlo do prepira, sem miril situacijo in skušal čim prej rešiti problem. Zaradi njene impulzivnosti in neprimernih besed, predvsem nepremišljenih, sem veliko trpel. Ko se je ohladila, se je delno strinjala, da je pretiravala. Prišla je korona in nastajali so problemi. Pri njenem delu se to ni poznalo, pri meni pa je drugačna slika. Moje delo je zahtevalo, da sem na čakanju do nadaljnjega. Med tem časom sva bila skupaj dosti časa in težave so nastale, ko so jo začele motiti stvari pri meni, kljub temu, da sem vse postoril doma, kolikor se je dalo. Motilo jo je, da sem ležal na kavču in gledal televizijo, da sem premalo delal in da naj si tudi med korono najdem kaj za delati, ker sem ji razlagal, da je to trenutna situacija, na katero jaz osebno težko vplivam. Kljub temu je bila nezadovoljna, da nisem delal več,ker ona želi ustvarjati, ker so to prava leta za ustvarjanje. Kadarkoli ji je bilo težko, sem ji pomagal in ji stal ob strani, čeprav sem dobil občutek, da me včasih zavrača. Prišel je dan, ko je rekla, da rabi čas zase in da ni srečna. Pravi, da kljub situaciji se lahko videvava občasno. Prav tako pove, da ko nima obveznosti in je umirjena, si želi moje bližine. Ne vem več, kaj naj naredim. Meni je tudi težko in sem osamljen. Ali naj jo pustim na miru, ker se bojim, da je to začetek konca, ki ga je predstavila na olepševalen način, da rabi čas zase. Sam pravim, da v slabem in dobrem si morata partnerja vedno pomagati. Res pa, da je tej situaciji še botrovala nesreča bližnjega, ki se je sicer končala srečno. Želim si, da bi bil ob njej, sam pa ne vem, kako bo naprej. Hvala in lep pozdrav!
Bralec priznal: "Že vrsto let imam razmerje z žensko, zdaj pa ..."
Pozdravljen, Brane! Že vrsto let imam razmerje z žensko, ki je bila, ko sem jo spoznal, v zvezi in prav tako ima otroka s tem možakarjem. S prva sva bila prijatelja, vendar sva se čez čas zaljubila drug v drugega. Na začetku mi je odgovarjalo takšno razmerje. Seks med vikendi in po službi. Brez obveznosti, ona pa je doma vse skupaj prikrivala. Tukaj so še njeni starši, ki živijo v isti hiši. Partner je čez čas za naju izvedel, vendar naju ni mogel spraviti narazen. Vikendi so bili vseeno najini. Sčasoma pa sem si začel želeti nekaj bolj resnega. Ona z družino na morje, jaz pa doma. Zadnji dve leti je šla sicer sama z otrokom, ampak to ni to. Najin dopust pa izgleda tako, da se greva kopat, a ona ob štirih že gleda na uro, ker bo prišla prepozno domov. Ta njen bivši pa izsiljuje, da naj ga izplača in bo odšel. Ženska nima jajc za nov začetek ... Tako nekako, no. Ne vem, kako naj drugače rečem. Pogovor o skupnem življenju ne obrodi sadov. Najbolj me pa boli misel na to, da je pred letom in pol splavila mojega otroka. Ko sem izvedel, da je noseča, je bila za mene najlepša ženska na svetu. Bil sem tako vesel. Rekel sem ji, da nama bo uspelo. Tega občutka ne znam opisati. Prej si otrok nisem nikoli želel. Ne vem ... Ponosen sem bil prvič nase. Ko je naredila splav, sem jo za nekaj časa zamrzil. Resno se razmišljal, da končam to razmerje. Ne vem, kam to vodi. Kot nekakšna odiseja. Brane, daj mi, prosim, nasvet ... Res ne vem, kaj naj naredim. Rad bi delil svojo prihodnost z njo, ker se karakterno res ujemava. Spolno pa zmagava. Hvala in lep pozdrav!
"Vsak dan zvečer mislim nanj, tudi ko sem s partnerjem"
Pozdravljeni! Dolgo že berem vaše članke in končno sem zbrala pogum, da tudi jaz prosim za kakšen koristen nasvet. In sicer je moja zgodba takšna ... Pred leti sem zaljubila v fanta. Bila je otroška oziroma najstniška ljubezen. V vsem mi je bil prvi, a šlo je le za dobivanje nekajkrat na teden. Nikoli nisva bila par, nikoli si nisva izpovedala ljubezni, a se poznava že od otroštva. Imela sva isto družbo, ki je vedela za najine afere, vseeno pa to ni bilo nikoli javno. Sedaj sva odrasla, jaz imam partnerja, s katerim sva si ustvarila življenje, a mi še vedno ne gre iz glave ta prvi. Ko je priložnost, se dobiva in že vse desetletje se pojavljajo isti vzorci pri najinih druženjih. Vsak dan zvečer mislim nanj, tudi ko sem s partnerjem. Tako si želim, da bi si enkrat ustvarila nekaj z njim. Vedno je zavora med nama in nikoli se iskreno ne pogovoriva. Ne morem prek sebe in ne morem povedati, kaj že toliko let čutim do njega. Ne vem, kaj naj si mislim z moške strani. Ali tudi on čuti kaj do mene, glede na to, da se vedno vračava drug k drugemu. Prosim za nasvet, kaj naj naredim, da se ne bom vsak dan spraševala, ali bo kaj na tem. Kaj naj s sedanjim partnerjem, ki že sumi, da ni edini? Vem, da ni opravičila za varanje, ampak ta prvi je zame eden in edini in res ga imam neizmerno rada že vsa leta. Vztrajam v drugem odnosu, ker ne morem čakati nanj, dokler mi ne pove, pri čem sva. Hvala za pojasnilo!
Bralka iskreno: "Spoznala sem, da sem zaljubljena v najboljšega prijatelja."
Brane, pozdravljen! Znašla sem se v krizi. Medtem ko karierno blestim, v ljubezenskem življenju tonem. Pred kratkim sem spoznala, da gojim močna romantična čustva do svojega najboljšega prijatelja (s katerim že imava bežno zgodovino te narave), še posebej odkar se mi je začel osebnostno odpirati. Je namreč precej zaprta knjiga in sem ugovorila, kako veliko skupnega imava. Zadeva se je še dodatno zapletla, ko se je skoraj čez noč odločil, da obnovi zvezo z bivšo punco, pred katero je pred nekaj leti pobegnil v Skandinavijo. Prav tako sem izvedela, da me dotično dekle ne mara, zaradi česar se bojim, da bo najino dolgoletno prijateljstvo propadlo. Kljub njenemu neodobravanju me on še vedno vabi na pogovore 'ena na ena' in druženja ob šesterčkih piva. Ima tudi zelo dvoumne komentarje, na primer: 'Pridi k meni na en dejt', in na splošno najin odnos zelo lepo raste in se razvija. Seveda s tem tudi moja čustva. Naj dodam še, da sem se vmes kljub občutkom videvala tudi z drugimi. Brane, kaj naj naredim? Naj prekinem prijateljstvo ali naj čakam, da njuna zveza propade? Brane, pomagaj!
Bralka priznala: 'Po 18 letih zakona sem prevarala moža.'
Lepo pozdravljen, Brane! Po 18 letih zakona sem prevarala moža. Zgodilo se je pred letom dni, čisto spontano. Poznava se že dolgo in sva zaposlena v isti firmi. Že prvi seks je bil neverjeten, božanski in me je popolnoma presenetilo. Niti v sanjah si nisem predstavljala, da je lahko seks tako čudovit in da zmorem doživeti toliko zaporednih orgazmov. No, z njim je vse to šlo. Počutila sem se kot prerojena, v devetih nebesih. Tudi zato sva se še naprej srečevala. Včasih 1-krat tedensko, zadnje mesece pa samo še 1-krat mesečno, ker je preveč zaposlen in obremenjen s številnimi obveznostmi?! Naj povem, da je samski in malo mlajši od mene. Če sem sama naštela vsaj tri orgazme, njemu nikoli ni prišlo med penetracijo, četudi sva preizkusila vse mogoče položaje, ampak vedno le, potem ko sem ga oralno zadovoljila. Mislila sem, da bo s časom drugače, ampak ne. Sprašujem se, zakaj? Je razlog v meni? Sem prestara, pregrda za njegov okus? Njegove nekdanje so bile prave lepotice, čeprav z nobeno ni trajalo prav dolgo. Pravzaprav je preteklo že več let od zadnje resne zveze, ki jo je imel. Žensk je imel vedno dovolj, le da so bile že oddane. Poleg tega se sprašujem, kako je mogoče, da mu je dovolj seksati 1-krat mesečno? Vprašanje je, ali ima še druge ali pa vse opravi sam? Sprašujem se, kam to vodi. Ali naj še čakam na klic, ki so vedno redkejši? Ali naj sama prekinem, čeprav me ta odnos osrečuje in napolni z energijo.
Bralka iskreno: 'Jaz bi se noro ljubila, njemu pa ni do tega. Vedno je utrujen ali pa ga kaj boli.'
Pozdravljeni! S tem, ko vam pišem, sama sebi povem, kako zelo sem obupana, zato vas prosim za pomoč oziroma nasvet. Pred letom dni sem spoznala moškega, ki me je na vsak način želel dobiti, kljub temu da sem bila v zvezi. Nikoli mi še noben ni posvečal toliko pozornosti, zato sem kljub temu, da mi vizualno sploh ni bil všeč, vseeno klonila in se čisto zaljubila. Oba sva bila že poročena, jaz 18 let in on 14. S tem, da imam jaz 36 let, on pa 40. V glavnem, nora drug na drugega sva se tako zelo na hitro odločila, da bova imela še enega otroka. To je moj tretji, njegov drugi. Med nosečnostjo se je začelo, da on ne more seksati, ker je otrok v meni. Tako da sva zelo malo in zelo na hitro, po večini zaradi mene, opravljala potrebo. Rekel je, da z bivšo celo nosečnost ni seksal ... No, problem je v tem, da je sedaj dva meseca od poroda. Sem vitka, nimam trebuha za tri otroke in mislim, da dobro izgledam. Tudi drugi moški mi vedno naklonijo veliko pozornosti, zato mislim, da nisem neprivlačna. Ravno nasprotno. Naj povem, da sem v svojem zakonu imela odličen seks in kasneje po ločitvi noro vroče avanture. Torej, jaz bi se noro ljubila, njemu pa ni do tega. Vedno je utrujen ali pa ga kaj boli. Jaz pa cele noči bedim ob otroku, sem z njim čez dan, opravljam vsa gospodinjska opravila ... Pa za seks nikoli nisem utrujena. Tudi če seksava enkrat na teden, mogoče dvakrat, je tako, da ga jaz zadovoljim, on pa ga pač vame porine, mu pride in potem je stvar rešena. No, zame ne, ker me nikoli ne poteši in zaradi tega sem slabe volje. In ko mu to povem, mi reče, da midva dovolj seksava in da jaz njega nikoli ne objamem. Kar je spet laž in želi krivdo zvaliti name. Potem pa je v hiši živ halo, ker je že tako nagle jeze. Kaj mislite Brane, kaj naj storim? Res je bilo neumno od mene, da sem naredila otroka z nekom, ki ga nisem niti dobro poznala. Ampak ni mi žal za otroka, žal mi je, da mi on ne more dati tistega kar jaz zares potrebujem. Hvala vam za odgovor!
28-letna bralka: 'Fant nima nobene želje po seksu'
Pozdravček! S partnerjem sva skupaj sedem let. Stara sva 28 let in zdaj sva se preselila na svoje. Verjamem, da zaljubljenost mine, toda meni je v odnosu zelo pomembna intimnost (objemi, poljubi, seks). Partnerju pa očitno ne. Zadnje čase sem namreč jaz tista, ki daje pobudo, pa še to mi velikokrat reče, da je utrujen in da ga dobim ravno ob nepravem času. Fant veliko igra igrice in to me res jezi, ker si želim, da bi bil fant s cilji, vizijami ... Medtem ko sem jaz vsa polna energije in me je povsod veliko. Ne vem, ne predstavljam si življenja, v katerem bom morala biti vedno jaz tista, ki daje pobudo za seks. Pa še to nikoli ne vem, ali bo za ali ne. Hvala za odgovor!
Obupana bralka: 'Kakšno življenje živimo?! Polno nasilja, manipulacij, zlorab.'
Pozdravljeni, z možem sva skupaj od poletja 2008. Po enem letu se nama je rodil že prvi sin in nato v dveh letih in pol še dva. Ko sem ga spoznala, sem si rekla, on me ima pa resnično rad. Nikoli ne bo imel druge. Ko je bil najmlajši sin star deset mesecev, mi je neka višja sila v roke porinila njegov telefon. Prebrala sem nekaj, česar si nobena ne želi. V stiku je bil z žensko, zaradi katere je pred leti delal samomor in bil tudi hospitaliziran. Živeli smo v hiši njegovih staršev. Tam sva si uredila stanovanje. Takrat sem z otroki odšla v še nedokončano hišo, ki sva jo gradila. Seveda je prišel za nami. Živeli smo naprej, kot da se ni nič zgodilo ali dogajalo, vse do danes. Vendar sem se v vsem tem času začela prebujati in zbujati. Kakšno življenje živimo?! Polno nasilja, manipulacij, zlorab. Vedno ima prav, drugih mnenj ni. Jaz sem že pet let doma, brez službe in dohodkov, ker je bilo po njegovem tako bolje ... Trenutno sva v ločitvenem postopku. Iz hiše se noče izseliti, čeprav ni imel tu nikoli stalnega prebivališča. V službi ima naziv direktorja, podpisuje se z izobrazbo univerzitetni diplomirani ekonomist, vendar ima opravljeno organizacijo v Kranju, vsi ljudje ga imajo radi ... Starejši sin od njega sliši le to, da mu trebuh raste, srednji je športno nadarjen, se ga boji. Začel se je zapirati v sobo in cele dneve igra igrice. Mlajši sin mu nagaja in ga tepe. Mož tudi v koronskih časih hodi domov pozno, pijan, agresiven, je povsem brez empatije. Izgovarja se na službo. Le kaj bi še radi, saj imamo vse! Od njega sem si vzela le toliko, da imam tri psihično in fizično uničene sinove. Spolnih odnosov ali ljubljenja ni bilo nikoli. Vendar je bil idealen mož. Jaz se postavljam na noge, imam pomoč. Vendar s tem samo poslabšujem odnos v družini. Iščem tudi službo. Z otroki se veliko pogovarjam in ukvarjam, vendar so do mene tudi nespoštljivi. Imam že mnoge čine ... Zavedajo se, da ne ukrenem tistega, kar bi morala, tistega, kar je moje poslanstvo, in sicer, da jih kot mamica zaščitim. Ne najdem izhoda, nimam moči. Pa tako enostavno se sliši! To nisem jaz. Sploh se ne prepoznam. Mogoče je bila to le izpoved. Vesela pa bom vašega odgovora, da dobim še dodatno moč, ki jo potrebujem za pobeg iz razmerja. Iz srca hvala! M.
'Punca mi je priznala, da jo vzburja pozornost moških v domu za ostarele, kjer dela'
Brane, pozdravljen! Predstavljam ti zelo resen problem. Moja žena je zaposlena v domu za ostarele. Ker je stara 25 let in zelo 'fit', posledično privlači veliko pogledov (in otipov) perverznih starčkov. Problem je nastal, ko mi je pred enim mesecem priznala, da jo ta pozornost vzburja. Še več - izvedel sem, da ima že snubca. Starejši mož, ločen in premožen. Izpovedala se mi je, da dejansko nekaj do njega čuti, medtem ko sem jo jaz obtožil, da ji diši le njegov denar. Sledil je seveda gromozanski prepir, ki se je končal s propozicijo, da "odpreva" razmerje. Dodala je še, naj se ne sekiram, ker njuna intimnost zaenkrat še ni in tudi po vsej verjetnosti ne bo presegala osnovnega poljubljanja in porednega otipavanja. Ta njen fetiš mi je vseeno precej zbil samozavest. Ker je moj 'prijateljček' sedaj paraliziran, posledično trpi tudi najino spolno življenje. BRANE POMAGAJ! Mentalno sem čisto na tleh. Nimam pojma, kaj se dogaja z mojo punco, zvezo in osnovno samopodobo. Naj preprosto vse pustim? Ali pa se naj enostavno sprijaznim, da bi moja punca rada odprto razmerje? Sem bolan, da se sploh odločam o tem? Hvala za odgovor!
'Po 5 letih zveze bi lahko na prste ene roke preštela, kolikokrat sva bila intimna.'
Pozdravljen, Brane! S trenutnim partnerjem sva skupaj 5 let. Ne morem reči, da ni dobra oseba, ker to je. Vendar zadnje čase ugotavljam, da se oddaljujeva, saj med nama ni več dotikov, poljubov ... Včasih se počutim, kot da sem poleg brata in ne partnerja. Sva še mlada, spadava v starostno skupino 20 do 30 let. Partner je do mene zelo dober, pozoren in zelo skrben, vedno poskrbi, da nisem lačna, da me ne zebe, skratka, da se počutim dobro. Vendar mi gre zelo na živce, da je glede razmišljanja še vedno zelo nezrel, pravzaprav se dostikrat obnaša kot nekakšen najstnik. Velikokrat mi je celo v redu, če se ne vidiva, saj ga preprosto ne pogrešam, čeprav ga imam zelo rada. Tudi glede prihodnosti misli, da bo s svojimi financami lahko dosegel vse mogoče, vendar vem, da se bom zraven njega morala marsičemu odpovedati, ali pa celo sama poskrbeti, “da bo hiša stala”. Pa ne me narobe razumeti, ne iščem partnerja zaradi denarja, saj sem navajena na skromno življenje. Tudi najino spolno življenje ne blesti, saj on nima niti volje niti želje. Sicer še ne živiva skupaj, vendar se vidiva skoraj vsak dan in mislim, da bi v 5 letih zveze lahko na prste ene roke preštela, kolikokrat sva bila intimna. Pa vem, da druge partnerice nima. Včasih dam povod sama, vendar zdaj nimam več želje. Pred nekaj časa sem spoznala moškega, ki je pa čisto nasprotje. Sva samo prijatelja, vendar mi je priznal, da sem jaz njemu zelo všeč in da si me želi, čeprav je najin odnos zgolj prijateljski. Je približno moje starosti, vendar ima že zelo dobro urejeno življenje. Zelo dobro sva se ujela in je karakterno takšen moški, kot si ga želim. Velikokrat razmišljam, kako bi bilo, če bi trenutnega partnerja zapustila, vendar ga res ne bi rada prizadela, po drugi strani pa uživam, ko ga ni zraven. Kaj je narobe z mano? Hvala za odgovor!
Zaljubila sem se v prijatelja za seks. Kakšne so možnosti, da se bo tudi on vame?
Pozdravljeni. Noro sem se zaljubila v prijatelja samo za seks. Poznava se že nekaj let in sčasoma sva si postala vedno bolj naklonjena, dokler naju ni splet okoliščin popeljal v posteljo. Takoj mi je jasno dal vedeti, da je samo seks, vendar po nekaj mesecih so se z moje strani spletla močna čustva. Tega mu seveda nisem priznala, ker ne želim s tem uničiti še tega, kar imava (čeprav to v meni povzroča večjo praznino kot zadovoljstvo). Poleg tega sva še vedno prijatelja, saj tudi službeno veliko sodelujeva. Počutim se obupano, saj za nekaj ur sreče potem trpim grozno osamljenost in se vrtim v začaranem krogu. Moči, da to končam, nimam. Kaj mi je storiti? Je možno, da se z njegove strani spletejo čustva?
Lina Kuduzović: Komaj 7 let je imela, a je stopila na veliki oder šova Slovenija ima talent
Komaj sedem let je imela, a si je upala stopiti na veliki oder šova Slovenija ima talent, kjer je Slovenijo očarala s svojo ljubkostjo in talentom.
'Moj mož na dan pogleda več kot 5 porničev, ne glede na to, kje je'
Lepo pozdravljen! Zanima me, kaj si naj mislim. Moj mož (od letos) in partner že 10 let na dan pogleda več kot 5 porničev in sploh ni pomembno več kje. V službi, doma (ko je sam), v avtu ... Kjer je, izkoristi priložnost in jih gleda ... Ne bi bila razočarana, če bi bila taka kot ženske, ki jih boli glava, se jim ne da ... Jaz v 10 letih skupnega življenja še NIKOLI nisem odklonila seksa, ko ga je le hotel (na cca. 2 tedna 1x povprečno ali pa še manj) ... Če se oblečem v bolj seksi oblačila nič ne pomaga, če podžigam, me hitro potolče z besedami, 'Daj no, pa ne zdaj' ... Ljubice nima (saj ne vem, ali naj bom srečna, da gleda raje porniče, kot ima kako ljubico, ali sem ubistvu še bolj razočarana). Na tehnologijo se toliko ne spozna, da bi znal brisati zgodovino, zato redno vidim, kdaj in koliko porničev si pogleda, in včasih prestopi vse meje dobrega okusa. Ko sem predlagala, da si bi jih ogledala skupaj, seveda zanika, da jih sploh gleda in kaj bom jaz to gledala, ko pa vse znam narediti super. Predvsem se jezim, ker ima doma potem nepotešeno ženo, ki enostavno ne gleda porničev, ker me to ne podžge, in tako ostanem brez seksa, nepotešena in tečna. Zanima me, kako naj si to razlagam? Naj pač sprejmem ali kaj? Res se trudim, da sem vsak dan urejena, sem športnica, malo bolj pri sebi, ampak nimam tako slabe postave. Pozabila sem omeniti, da imava dvojčici, stari 1 leto, tako da je tudi pri otrocih varčeval s seksom in naenkrat naredil dva. Obupana, Brane, pomagaj!
Izpoved ljubimca: 'Njen mož je v vojski, ona pa ga doma vara'
Moja zgodba gre nekako tako, da sem pred približno 6 ali 7 meseci v službi v času priprav na delo v tujini spoznal sodelavko, ki je sicer poročena, a sva se vseeno začela družiti. Po službi sva šla na eno, dve, tri pijače, kar je pripeljalo do tega, da sva se v začela družiti tudi intimno. Sam pri sebi sem se odločil, da se spustim v ta odnos, čeprav sem vedel, da je poročena, ker se življenje med štirimi stenami ne odvija vedno po pričakovanjih. Nikoli nisem gledal na to kot na avanturo, že dlje časa mi je bila všeč). Prve tri mesece, ko sem še živel in delal v Sloveniji, je bilo vse v redu, bilo je veliko lepih trenutkov, veliko smeha, lahko bi rekel, da sem bil v neki fazi zaljubljenosti – bil sem »začaran«. Po drugi strani pa sem v teh mesecih opažal tudi določene stvari, zaradi katerih so mi moj notranji glas, intuicija in razumsko razmišljanje govorili, naj bom nekoliko previdnejši, naj ne bom zaletav, predvsem zato, da ne bom na koncu iz obdobja »začaranja« prešel v obdobje »razočaranja«. Opazil sem, da sama ni želela veliko govoriti o svojem zasebnem življenju, vseeno pa je vsake toliko hote ali nehote kaj povedala o njem. Tako sem jo npr. vprašal, kakšen je pomen določenih tatujev, ki jih ima na telesu. O enem mi je povedala, da je bila na službeni poti v tujini za kakšne 3 ali 4 tedne, kjer je nekoga spoznala in se prepustila avanturi. Ko se je vrnila nazaj v Slovenijo, si je dala vtetovirati tatu kot spomin na to osebo.
Bralka iskreno: 'Spustila sem se v razmerje z moškim, ki je poročen.'
Brane, živjo. Probleme, podobne mojemu, sem na tvoji strani že zasledila, a ker se vsaka zgodba konča in odvija malenkost drugače, ti pišem. Spustila sem se v razmerje z moškim, ki je poročen. V ločitev ga nisem silila, imela pa sem mešane občutke; od tega, da se bo ločil, seveda sam od sebe, do tega, da iz zakonskega jarma ne bo izstopil nikoli. Upanje umre zadnje, pravijo. A glej ga zlomka, pot mi prekriža moški, ki si želi resne zveze. Šla sva na prvi zmenek. In na drugega. Po drugem zmenku je želel spoznati moje domače. Želel priti k meni domov. Me spoznal s svojim 5-letnim sinom. Ampak tako hitro ne gre. Poročenemu sem dala vedeti, da se nekdo zame zanima, zato se je začel boriti zame kot lev in pripeljal do te mere, da se z novim nisva zapletla v nič; bil je namreč preveč vsiljiv, česar pri moškemu nisem nikoli marala, zato sva prekinila. Poročeni pa se je sedaj pripravljen pogovarjat o nama, saj ve, da si želim biti z njim ne le kot ljubica, temveč kot partnerka, in v kolikor nečesa ne ukrene, me lahko izgubi. Občutki med nama so neopisljivi, ujameva pa se na vseh področjih, in ker sva se dejansko pripravljena pogovarjat o nama, o najinih željah, interesih, se mi zdi smiselno, da še malo počakam. Če bi res zame storil vse, v tem primeru se ločil, bom pa verjetno kaj kmalu videla. Imam prav? Kako dolgo pa naj ga čakam? Hvala za odgovor.
Klic na pomoč: Ne želim živeti v začaranem krogu, kjer je veliko hinavskih ljudi in izkoriščanja.
Stara sem 32 let in še vedno samska. Po dolgoletni vezi sva se s fantom sporazumno razšla. On se je hitro poročil in me tako tudi odstranil iz svojega življenja. Najini odnos je bil sicer hladen in poln nasilja, grdih besed ... Tega na žalost ne gre pozabiti in vedno znova, ko želim zaživeti, me ustavijo besede 'Nisi vredna novega življenja, manjvredna si, nihče in ničesar ne moreš doseči'. Počutim se kot smet in izkoriščeno. Vedno sem bila predobra, naredila vse, kar so drugi želeli od mene ... Sedaj sem drugačna in ne pustim se izkoriščati in imam svoje meje. Nisem samo za seks in izkoriščanje. Ker imam lepo telo in obraz, vsak vidi v meni poželenje, mene pa pri takih ljudeh to ubija. Sem človek, imam čustva in morijo me zadeve iz preteklosti. In teh nekako še vedno ne morem predelati. Po smrti bližnjih se počutim še bolj samo in velikokrat pomislim na samomor. Ne želim živeti v začaranem krogu, kjer je veliko hinavskih ljudi in izkoriščanja.
'Že več let me partner žali, se dere name in mi grozi'
Dragi, Brane! Sploh ne vem, kje naj začnem. Moje življenje je trenutno grozno in ne vem, kako naprej. Sem v dolgoletni zvezi, ki mi uničuje psihično stanje. Že več let me partner žali, se dere name in mi grozi. Pri njem je tudi problem, ker preveč posega v alkohol, in to vsakodnevno. V bistvu do njega sploh nimam čustev, ampak se ga bojim zapustiti. Kako naj premagam strah? Drugo, kar pa me mori, je to, da imam sodelavca (je v zvezi in ima otroka), v katerega sem zaljubljena. Odkar sva na istem oddelku, sva bila v dobrem odnosu. Nekega dne mi je začel prijateljsko pisati in odpisala sem nazaj. Od tistega dne naprej sva bila vsak dan v stiku preko sporočil in vse bolj sem si želela, da bi bilo med nama kaj več. Nekega dne pa me kar na lepem objame in zame je bil to nor občutek. Potem sva se vsak dan malo 'potiškala' in čez par dni sem mu dala prvi poljub, ki mi ga je vrnil. Nekaj časa sva se dobivala na skrivaj, kjer sva se samo stiskala in izmenjavala poljube (do seksa ni nikoli prišlo). Z njim sem se počutila varno, pomembno, ljubljeno ... Vse to, kar pri zdajšnjem partnerju ne čutim. In kot je vsake lepe pravljice konec, je bilo tudi moje. Z menoj je prekinil stike, ker naj ne bi želel prizadeti svojega otroka. Okej, razumem in ravno to sem mu jaz večkrat rekla, ampak je vztrajal, da želi biti z menoj, in to je govoril toliko časa, da sem se zelo navezala nanj. Sedaj pa ne morem pozabiti nanj in mi je zelo težko hoditi v službo, ker ga tam srečujem. Sprašujem se, zakaj mi je obljubljal in govoril, da bi bil rad z menoj, potem me je pa pustil? Najbolj pa me boli to, da sem zaradi tega izgubila dobrega prijatelja. Sprašujem se, če sem res tako slaba oseba, da si ne zaslužim sreče. Vse to mi je udarilo na psiho in trenutno ne vem, kako naprej. Lp
Bralka iskreno: Občutek biti ljubica poročenemu moškemu je neznosen
Brane, pozdravljen! Pišem ti, ker ne vem, kaj storiti. Sem namreč ljubica poročenemu moškemu, ki sem ga pred časom zapustila, saj biti v koži ljubice ni bilo prijetno, kot mi ni zadostovalo imeti moškega le enkrat do dvakrat tedensko. Sam je poročen že nekaj časa, z ženo nima spolnih odnosov, spita ločeno. Se pa ženi ne sanja, kaj njen mož počne, ko ga ni doma. Saj navzven živita solidno zakonsko življenje, le da brez otrok. Ko sem ga zapustila, se je odločil, da me dobi nazaj s trditvami, da me ljubi, da si ne predstavlja življenja brez mene in da se bo ločil. Da bo potreboval pol leta, leto, da spelje ločitev, delitev premoženja. In bo potlej le moj. In ja. Sem sprejela in ga vzela nazaj. A v tem času se veliko ni spremenilo. Še vedno je moj enkrat do dvakrat na teden. In ženi se še vedno ne sanja, da se želi ločiti. Od njegovih obljub je preteklo več kot pol leta. Najhuje od vsega pa je dejstvo, da dopusta ne bo preživel z menoj, temveč z njo. In po koncu poletja se bova resno pogovarjala o nama. Počutim se izdano. Z menoj je preživel le nekaj dni na morju. Žal mi to ne zadostuje. Potrebujem moškega, da z njim delim vse, vse dobro, vse slabo, vse spolne užitke, vse prepire, tegobe in vse. Glede na to, da se mu čas izteka, razen besed, ki so prazne, ker se moje zaupanje v obljube izgublja, nimam ničesar oprijemljivega. Sam od mene ogromno pričakuje. In zdaj dilema: naj čakam še teh nekaj mesecev, če bo dejansko iz besed prešel na dejanja? Čakanje in negotovost me ubijata. Občutek biti ljubica poročenemu moškemu pa je neznosen. Hvala za tvoje mnenje.
Nekdanji ji greni življenje: Res se ne bi rada še vrsto let prerekala glede neumnosti ...
Pozdravljen, Brane! Upam, da si ne boš mislil: 'Oh, kaj pa ta spet hoče.' Mislim, da sem ti pred točno enim letom že pisala, kako je bilo z možem in najinim takrat 2,5-letnim otrokom. No, da na hitro povem ... Šla sva narazen. Jaz sem od njega zahtevala, da zapusti stanovanje, preden ga preko sodišča vržem ven. Živela sva v najemniškem stanovanju. Po njegovi izselitvi sem seveda jaz prevzela vse stroške stanovanja. Vse do danes nimam miru. Zdi se mi zelo manipulativen in vmes je proti meni vložil tudi tožbo, češ, da mu ne pustim videti otroka. Kar ni res, saj je otroka videl, kadar koli je želel, in to sem tudi na sodišču povedala. Šest mesecev ni plačeval preživnine, dokler mu nisem zagrozila, da ga bom tožila. Potem ko jo je končno plačal, pa me je seveda kar naslednji dan tožil, da mu ne pustim videti otroka in da želi z njim naslednji mesec za 9 dni na počitnice. Meni ni povedal kam. Naj povem, da je pred njegovim toženjem izginil za 1 mesec, ne da bi mi povedal. Enostavno se ni javil, niti vprašal za otroka. Po tem je rekel odvetniku in sodišču, da mu nisem pustila videti otroka v tem mesecu. Sodišče mu ni ugodilo in za zdaj ne sme z otrokom na počitnice, ker je ta premajhen in ker nikoli nista imela tesnega odnosa. Od te odločbe se trudi, da bi pokazal, da mu je kar naenkrat mar in da si želi imeti z mano boljši odnos. Govori mi, da se ne želi vse življenje kregati z mano, pred sojenjem pa me mesece niti pogledal ni ... Zdaj se bližajo otrokove počitnice v vrtcu in sem mu napisala datum, kdaj greva in kdaj prideva nazaj. Tudi to, kje se bova nahajala, saj ga moram po zakonu s tem seznaniti. Nakar mi je odgovoril, da se bova o tem še pogovorila. Zato sem ga vprašala, o čem točno se želi pogovarjati ... Meni počitnice z otrokom niso bile prepovedane, samo njemu. Zdi se mi, da bo to pogovor o tem, da ne želi, da greva. Ker, kot ga poznam, kadar on reče, da bova diskutirala, potem to pomeni, ti bom jaz povedal, zakaj ne. Ali imaš predlog, kako živeti s takšno osebo, ki bo še nekaj časa prisotna v mojem življenju? To je samo nekaj malenkosti, kar sem napisala, ker ne morem vsega napisati. Sprašuje me tudi, zakaj ne iščem drugega stanovanja, čeprav ne živi z nama. Mislim, da ga je strah, da bi moral plačevati več, kot si želi. V bistvu si sploh ne želi, a plača, ker mora. Res se ne bi rada še vrsto let prerekala glede neumnosti, ker bi rada končno mir za otroka in zame. Mimogrede, če ne mislim na njega in če mi ne greni življenja, se imava z otrokom zelo, zelo, zelo lepo, prav vesela sva po tako dolgem času. Hvala za tvoj nasvet, Brane!
Priznanje bralca: ženo je dva meseca varal s poročeno sodelavko
Brane, živjo! Imam problem, in sicer s svojo vestjo. Ženo sem dva meseca varal (brez seksa - se to sploh reče varanje?) s sodelavko, ki je poročena kot jaz. Ljubica doma ni imela pozornosti, jaz pa tudi ne. In enkrat med pogovorom se objameva in sledi nepozaben poljub. Se neizmerno ujameva. Nato sva se dobivala na skrivaj, da sva se posvetila drug drugemu. No, skratka, po dveh mesecih mi žena kar naenkrat posveča več pozornosti, nežnosti ... Pa niti malo ne sumi. Jaz pa sem spoznal, da imam čudovito ženo, ki je nočem več varati, še manj pa prizadeti. Sedaj se sprašujem, ali ji naj povem za 'ljubico' ali ne? Vem, da bi jo s tem zelo prizadel. Z 'ljubico' sva pa tudi že prej vedela, da se bo to enkrat končalo. Zaradi svojega stališča bi ji najraje povedal, 'ljubica' pravi, da ne, ker jo bom preveč prizadel. Brane, kaj svetuješ? Kako naj pomirim svojo vest? Vem, moral bi mislit prej. Hvala!
'Ko sva bila skupaj, si je ves čas dopisoval z drugimi, zdaj hoče nazaj'
Pozdravljen, Brane! Že dlje časa se soočam z vprašanji glede preteklega razmerja, zato sem se odločila, da ti pišem in slišim še tvoje mnenje. S fantom sva bila par leto in pol, sedaj je nekje pol leta odkar sem zaključila zvezo. Mesec po zaključku se nisva nič slišala, potem pa mi je začel dnevno pisati in prositi za novo priložnost. Sedaj pa naj opišem kje so bile težave ... Še predno sva začela, sva se poznala zagotovo 8 let in sem vedela, da je precej dejaven na družabnih omrežjih (dodajanje punc, lajkanje vseh njihovih fotk, tudi dopisovanje). Na tak način sva tudi midva začela najino prijateljstvo. Ko sva začela razmerje sem mislila, da bo s tem nehal, da je pač tako iskal potencialno partnerko. Kljub razmerju je všečkal čisto vse slike punc (večinoma so bile to punce v malo izivalnih pozah), kar me je precej motilo, a se je potem s tem umiril. Še vedno je tudi dodajal nove punce na Facebooku. Najbolj pa me je prizadelo to, da sem enkrat videla samo zadnje sporočilo ene punce, ker je ostala zbrisal. Trdil je, da sta se samo menila za kavico in celo šla sta in nisem nič vedela o tem. Poznala sta se iz njegovega hobija in je rekel da je šlo samo za prijateljsko kavico in nič drugega, da mi je vse prekrival, ker bi bila ljubosumna. Potem mi je dovolil, da pogledam še Snapchat in ta ženska mu je poslala slikco in on ji je komentiral 'O kakšna lepotička'. Takrat mu nisem mogla več zaupat in sem zvezo zaključila. V tem času, ko mi ves čas piše in prosi za še eno priložnost, sem od njega zahtevala naj pridobi pogovore, da vidim če je res kar govori. Res mi jih je poslal in sem videla, da on ves čas malo klika, začenja čisto splošne pogovore, v smislu kako si, kaj počneš in nato še povabi na pijačo. Te pogovori, ki mi jih je posalal, so bili od treh punc, za katere sem vedela, da je klepetal z njimi med zvezo in mi to prikirval. Te tri vem, da je poznal iz okolice in iz hobijev, če je pa še kakšne druge klikal, ki jih je dodajal na novo, pa ne vem. Potem ga kakšna sprejme in gre na pijačo vsake toliko časa. Ampak on pravi, da so to vse samo prijateljice, s katerimi se že od prej poznajo. Meni ni jasno, zakaj mora to ves čas početi, predvsem, ko je bil v razmerju. Ves čas mi je govoril, da me ima res rad in da mu pomenim vse. Jaz sem ga imela tudi zelo rada in niti na misel mi ni prišlo, da bi počela kaj takšnega. Če bi šla na pijačo s kakšnim kolegom bi mu to povedala, sicer je pa tudi vse poznal. Jaz teh njegovih kolegic nisem poznala. Dobila sem občutek, da me vrti okrog prsta. Naj omenim še to, da ko sva se kdaj skregala, je spet klepatal s kolegicam in jim razlagal o njinem prepiru, pisal, da sem smotana, bolana, ljubosumna, enkrat je celo eno povabil na sprehod (njegov izgovor je bil, da je rabil pogovor). Skratka, zakaj sem sedaj zmedena ... Ker on pravi, da je v tem času spoznal kakšne neumnosti je delal, da bi vse popravil, da je vse pripravljen naredit, da mu dam še eno priložnost, da bo tudi zbrisal družabna omrežja. Pravi, da mu v razmerju ni nič manjkalo. Ob vsem tem kar počne mi je tudi zanimivo, da odkar ga poznam, ni imel nekaj veliko žensk. Predno sva se spoznala, vem, da je imel dve zelo kratki zvezi, v tem času, ko sva bila prijatelja (v obdobju 8 let), pa je imel tudi eno 4 mesečno zvezo. Tudi sedaj v teh pol leta pravi, da ni imel nobene, da mu jaz pomenim vse in hoče samo mene nazaj. Rada bi tvoje mnenje (z vidika moškega), kaj se dogaja v glavi mojega bivšega, ker ga enostavno ne razumem. Me samo vrti okrog prsta, ali se je resnično zamislil in se je pripravljen spremenit? Lp
Priznanje bralca: Ženo sem 2 meseca varal s poročeno sodelavko. Zdaj pa me peče slaba vest.
Brane, živjo! Imam problem, in sicer s svojo vestjo. Ženo sem dva meseca varal (brez seksa - se to sploh reče varanje?) s sodelavko, ki je poročena kot jaz. Ljubica doma ni imela pozornosti, jaz pa tudi ne. In enkrat med pogovorom se objameva in sledi nepozaben poljub. Se neizmerno ujameva. Nato sva se dobivala na skrivaj, da sva se posvetila eden drugemu. No, skratka, po dveh mesecih mi žena kar naenkrat posveča več pozornosti, nežnosti ... Pa niti malo ne sumi. Jaz pa sem spoznal, da imam čudovito ženo, ki jo nočem več varati, še manj pa prizadeti. Sedaj se sprašujem, ali ji naj povem za ljubico ali ne? Vem, da bi jo s tem zelo prizadel. Z ljubico sva pa tudi že prej vedela, da se bo to enkrat končalo. Zaradi svojega stališča bi ji najraje povedal, ljubica pravi, da ne, ker jo bom preveč prizadel. Brane, kaj svetuješ? Kako naj pomirim svojo vest? Vem, moral bi mislit prej. Hvala!
Brane Kastelic: Monogamija je, bodimo iskreni, naporna. Zanjo se je treba truditi. Ves čas.
Mnogi se ga še danes spomnijo kot enega izmed žirantov v priljubljenem šovu Slovenija ima talent, sicer pa je Brane Kastelic tudi kolumnist, avtor številnih erotičnih zgodb in knjig, slikar, dopisnik in tisti, ki že vrsto let svetuje bralcem in bralkam spletnega portala Zadovoljna.si ter jim pomaga reševati težave v ljubezeni in spolnosti. In čeprav je v teh letih odgovoril že na nešteto vprašanj, se še vedno pojavi kakšno, ki ga preseneti. "Naravnost šokiran sem nad tem, kako veliko žensk ima občutek, da jih partnerji dobesedno izkoriščajo in da manipulirajo z njimi," priznava in pravi, da je po njegovem mnenju ključ do uspešne zveze ujemanje, pa ne samo v postelji, ampak tudi na drugih področjih v življenju. Seveda je eno teh tudi erotika in po njegovih izkušnjah jo imajo Slovenke rade. "Slovenke rade berejo erotične zgodbe, vsaj moje (smeh)." In skoraj 100 svojih erotičnih zgodb je zdaj združil v knjigi S kačo na polju marjetic.
'Problem imam z moškimi, ki se lepijo name, ker jih prevzemajo moj seksapil, lepota, dobra kuha ...'
Pozdravljen, Brane! Sem stara 40 let in mama samohranilka. Imam tri otroke, stare 15, 18 in 20 let. Obenem pa imam tudi problem z moškimi, ki se lepijo name, ker jih očitno prevzemajo moj seksapil, lepota, dobra kuha itd. Problem je v tem, da so ti moški sami in da večina še ni bila poročenih. Nekateri so tudi poročeni oziroma so bili. In v vseh teh zvezah, če jim lahko tako rečem, ki so trajale zelo kratko (od 3 do 6 mesecev), sem opazila, da od mene hočejo le seks. In da sem njihova druga mama. Na živce mi gre, ker niso odgovorni in vidijo samo naju kot dvojino, jaz pa živim skupaj s tremi otroki. Res, da sem samska, ampak nisem sama. Nihče od njih ne bi imel resne zveze. Kako najti resnega moškega, ki te spoštuje in ljubi, ti pomaga in te vzame za takšno, kakršna si ... Očitno ti moški še niso toliko zreli, da bi vedeli, da resna zveza pomeni delati na odnosu, se prilagajati in se kakšni stvari odpovedati. Ne vem. Res ne vem več. Ali je nekaj narobe z mano ali s temi moškimi? Včasih se počutim, kot da mi na čelu piše, da iščem neresne in neodgovorne moške. Mamine sinčke. Hvala za odgovor. Lp, Jagoda
'Partnerica, s katero živiva skupaj, si je zadala cilj, da me bo spremenila'
Pozdravljen, Brane! Imam težavo, ki pa žal ni vsak dan manjša. Prej bi rekel, da se iz dneva v dan potencira. Partnerica, s katero živiva skupaj, si je zadala cilj, da me bo spremenila, ker očitno ji tak, kakršnega me je pred dvema letoma spoznala, nisem več všeč. Za vse, kar naredim, vedno najde vzrok, kaj ni dobro in kaj bi še moral narediti, da bi ustregel njenim zahtevam. Je pa res, da njej nihče ne naredi ničesar prav, niti njena starša ne. Ob tem se sprašujem, kako bo to potem komu drugemu uspelo. Želi, da zamenjam službo, ker pravi, da je ta preveč stresna. Nikakor pa se noče sprijazniti z dejstvom, da je to moja sanjska služba in da me to, kar delam, resnično osrečuje in sem v tem še uspešen. Ampak ne, to ni prava stvar zame in to je edini vzrok, ki ga navede ob vprašanju, zakaj misli, da ni to prava služba zame. Brskanje po telefonu je čisto nekaj običajnega. Meni niti na misel ne pride, da bi to delal. Da ne govorim o spolnosti, ki je je vedno manj, pa čeprav sva stara šele 42 in 44 let. Kadar pa je, pa je videti tako, kot da bi imel truplo pod sabo. Zadnjič bi jo kmalu vprašal, če je boli, ker se je premaknila. Če slučajno ona ne doživi orgazma ali dveh, pa tako potem nekaj časa poslušam, kako slab sem v postelji. Takih neumnosti je še polno, zato bolje, da končam z naštevanjem. Se pa že resno sprašujem, kakšni bi morali biti moji naslednji koraki, ker ne vem, kako bom to zdržal naslednjih 50 let. Včasih se mi zdi kot, da sem v slepi ulici. Hvala za odgovor. Lp, B.
'Zaradi njegovega obnašanja nimam nobene želje po seksu.'
Brane, kje si?! Pogrešam te! Potrebujem tvojo pomoč! No pa da začnem ... Zadnje čase se počutim kot v nekem začaranem krogu, enostavno ne vem več kako naprej. Imam partnerja, s katerim sva skupaj sva 5 let, tudi živiva skupaj. V zadnjem letu se je najin odnos res spremenil, na slabše. Trenutno je že več kot 8 mesecev brezposeln, pribit na računalnik in na igranje igric. Sama imam zelo stresno službo, sem samozaposlena in delam tudi po cel dan vsak dan. Priznam, da se mi vse skupaj za malo zdi, med drugimi se fant tudi hvali, češ kako se ima fletno, da ga "baba živi". Sploh ne morem verjeti, da se moški lahko s tem hvali, da ga nič ne boli njegov ego? Med drugimi seveda ne naredi prav nič! Vse moram sama, pospravljam, kuham ... Ko mu to povem, ne zaleže nič. Se mi zdi, da bi več dosegla, če bi se pogovarjala s steno. To stanje je vplivalo tudi na najino spolno življenje. Enostavno me zaradi svojega obnašanja ne privlači več in nimam nobene želje po seksu. Seveda pa pridejo tudi lepi trenutki, ko pa si spet rečem da "pretiravam". No in smo spet tam kjer smo - začarani krog. Ne vem več, kaj naj naredim? Naj vztrajam, bo kaj bolje? Je problem v meni? Hvala za odgovor, Zvezda.
Slovenka odkrito o aferi s sodelavcem
Imam velik problem, ker sem zaljubljena kot nikoli prej bila in kot ne bom nikoli več. Težava je v tem, da sem zaljubljena v sodelavca, ki še vedno deli skupno stanovanje s svojo bivšo, ki jo je zapustil zaradi mene. Najino razmerje se je začelo lansko pomlad, kakšnih sedem mesecev po tistem, ko sem se zaposlila v podjetju, v katerem on dela že kar nekaj let oziroma kmalu po tistem, ko mi je dejal, da je nor name že od trenutka, ko sem prvič stopila v pisarno. Takrat sva se tudi prvič poljubila. Nekaj tednov kasneje sva spala skupaj. Bilo je noro lepo. Vsakič. K meni, ki imam svoje stanovanje, je prihajal skoraj vsak dan, ponavadi po službi. Nikoli ni ostal čez noč. Od vsega začetka sem vedela, da ima dolgoletno dekle, s katero sta skupaj kupila stanovanje. Nisem pritiskala nanj, vsaj ne pretirano, sem ga pa tu in tam vprašala, saj veš, tisto klasično vprašanje ljubic, kam vodi najino razmerje.Lani jeseni mi je dejal, da jo je zapustil, da se je izselil iz skupne spalnice in se preselil v dodatno sobo, in da si želi biti za vedno z menoj. Jaz sem mu verjela. Toliko bolj, ker sva začela hoditi skupaj tudi ven, ne samo k meni v posteljo kot prej, in ker me je med lanskimi božičnimi prazniki, povabil k staršem domov in me predstavil kot svoje novo dekle. Bili so navdušeni nad menoj in kot sem opazila, kritični do njegove bivše, ki naj bi si ga, kot je dejala njegova mati, odtujila od družine. Čeprav sem mu predlagala, naj se preseli k meni, se ni, rekoč, da potrebuje več časa, da z bivšo prodata stanovanje. Problem je bil tudi skupni pes, ki so mu ona noče odpovedati, čeprav ga mora on vsak dan peljati ven. Kakšen mesec nazaj sem opazila, da manjkrat prihaja k meni, okoli dvakrat na teden. Hotela sem vedeti, kaj se dogaja, pa mi je rekel, da je najbolje za vse, da se ne dobivava več, ker je vse skupaj preveč stresno. Skupno stanovanje in posojilo, in seveda pes, so bili spet glavni. Teden dni kasneje je bil pri meni in seveda sva končala v postelji. Rekel je, da se mi ne more odpovedati, in me rotil naj mu dam več časa, da reši zadeve. Spet ga ni bilo teden dni, zaradi česar sva imela posebno mučne trenutke v službi. Čeprav sem bila jezna in užaljena, sem ga spet sprejala in spet sva končala v postelji. Kaj naj naredim? Ljubim ga kot še nisem nobenega moškega in ne želim se mu odpovedati. Naj mu res dam več časa in se začasno sprijaznim s tem, da pride k meni samo enkrat na teden? Težko mi je, posebno, ker mu vse manj verjamem, da spi v dodatni sobi. Pomagaj. Pozdravček od 28-letnice iz LJ.
'Zaljubila sem se v bivšega fanta svoje prijateljice.'
Pozdravljen, Brane. V letu 2019 sem spoznala fanta, ki je dejansko bil fant moje kolegice in sta se razšla istega leta. Spoznala sva se na rojstnem dnevu, potem pa se je on začel pogovarjati z menoj tudi prek spleta in sem seveda odgovarjala. Takoj sva se ujela in vsak dan klepetala, in to še vedno traja. Zbližala sva se tudi fizično (s tem ne mislim na spolnost). Na začetku nisem ničesar čutila, ker je bilo prezgodaj za karkoli, po treh ali štirih mesecih pa mi je postal noro všeč. Zato sem ga pogumno vprašala, ali bi hodila, in je rekel, da ja, ampak da ga je strah, da bi izgubila prijateljstvo, ki ga imava. Ter da trenutno ni pripravljen na resno zvezo. Mi je pa že prej začel izpovedovati svoja čustva, ko sva bila povabljena na rojstni dan. Je pa res, da svojo bivšo težko preboleva in tudi po vsem tem času še vedno vidim, da jo ima rad in da ga še vedno vleče nazaj k njej. Jaz sem seveda jezna zaradi tega, hkrati pa vem, da na to nimam vpliva. Ne vem, kaj naj naredim, saj sva se zmenila, da kljub vsemu ostaneva prijatelja. Z bivšo nista ostala v prijateljskih stikih, nista pa skregana. Kaj storiti?
Anatomija afere, ki je trajala manj kot 24 ur
Skoraj vsaka afera ima začetek, zaplet in razplet ali konec. Ta velikokrat ni srečen. Tokrat nas najbolj zanima njen začetek, ki sta ga sodelujoča doživela precej drugače. Opisana afera se je začela na železniškem peronu. Afero je hotela ona. On je hotel samo Brazilko.