Ključna beseda / brane.
Bralka: S partnerjem sva se spoznala pri 12 letih. Pri 15 letih sem zanosila ...
S partnerjem sva se spoznala pri 12 letih. Pri 15 letih sem zanosila in rodil se nama je fantek. Pri njegovih dveh letih naju je očka zapustil. Tri leta sem sama živela s sinom. Po treh letih sem poiskala partnerja in se odločila za skupno življenje z njim. Ponovno. Rodil se nama je drugi sin. Odšla sva v podnajemniško stanovanje. Jaz sem skrbela za hrano in čeke, on je imel občasno delo. Tako se nama je rodil tretji sin. Ljubezen je bila vsak dan samo še kreganje in obsojanje. Nazadnje sem mu rodila punčko. In šele po rojstvu punčke je nastal problem. Pred štirimi meseci sva se razšla in ostala sem sama s štirimi otroki. Zdaj pa me nekaj zanima ... Po vseh teh mesecih zdravljena z moje strani ga še vedno ljubim, tako kot prvi dan. In le zato, ker imava otroke, ampak ker ga ljubim takšnega, kot je. Sama sem se spremenila na bolje in življenje gledam bolj odprto, najhuje pa je to, da sem ga vprašala, če bova še kdaj skupaj, pa mi je dejal, da naju vežejo le še otroci in da se lahko vsemu samo še smeji. Kaj naj storim? Naj ga pustim, ignoriram in pustim času čas ali naj srečo poiščem drugje? Prosim Brane, pomagaj mi. Izgubljena sem. Priznam, da ni vse njegova krivda in da sva kriva oba. Vendar so me najbolj prizadele njegove besede, ko mi je rekel, da me nima več rad. Obupana sem, kako naj ga pozabim? Skrbim za otroke, a se vsak večer zlomim in jočem.
Pred 10 leti navdušila Slovenijo, takšna pa je danes
Komaj sedem let je imela, a si je upala stopiti na veliki oder šova Slovenija ima talent, kjer je Slovenijo očarala s svojo ljubkostjo in talentom.
'Partner se je v zadnjih 2 letih povsem zanemaril. Kaj naj naredim?'
Pozdravljen, Brane. Srečujem se z težavo in bi bila vesela nasveta. S partnerjem sva 8 let skupaj, imava tudi otroka in načrte za prihodnost (hiša). Partner si želi še enega otroka, vendar včasih dvomim, da je to tudi moja želja. Moj partner je enkraten očka in življenjski sopotnik. Pomaga v gospodinjstvu, če je treba, igra se in skrbi za najinega otroka, posluša me in upošteva. Lahko bi rekli, da je 'popoln paket'. Sem pa opazila, da se je v zadnjih 2 letih zelo zanemaril. Da ne bo pomote, čist je in skrbi za higieno, vendar je nehal skrbeti za svoj videz. Frizuro si uredi, ostalih stvari pa ne – ne brade, zredil se je, oblačenje, obiskovanje zobozdravnika ipd. Ne mara nobenih aktivnosti. Zato sva padla tudi v neko dolgočasno rutino. Za novo leto nikoli nisva bila zunaj. Nasploh se nič ne dogaja v najinih življenjih. Večkrat mu lepo omenim, kako bi bilo lepo, če bi šli malo na sprehod, kako "destinacijo" pogledat, ali če bi se s fanti malo dobil, pa bi kako rundo nogometa odigrali in se družili, ali pa da bi midva imela kakšen skupen hobi ... Vendar je proti vsemu. Jaz pa imam veliko željo po skupnih doživetjih. Po dogajanju, od sprehodov, pohodov, karkoli. Posledično mi je partner manj privlačen. Tudi želje po skupnih posteljnih dogodivščinah nimam več, želim se jim izogniti. Zato tudi ne vem, ali bi želela imeti še enega otroka, saj nisem več prepričana, ali bova dolgo skupaj. Kaj naj naredim, prosim za nasvet. Imam ga zelo rada in imava lepo skupno zgodbo. Vendar mi je razmerje postalo brezvezno, hkrati pa se je partner zanemaril. Hvala za pomoč že vnaprej.
Bralka potožila: 'Ves čas mi kupuje draga darila, jaz pa si želim samo ...'
Pozdravljeni g. Brane! Sem v razmerju s osebo, ki jo ljubim neskončno. Prav tako sem prepričana, da on mene. Največji problem je, da mu ne morem dopovedati, da ljubezen oz. izkazovanje ljubezni ni le v materialu. Kar naprej dobivam darila, vredna po več tisoč evrov (pomeranec za 4 tisoč, avto za 8 tisoč, avto za 17 tisoč ...) in tudi "manjše" vsote, kot je ura za 500 evrov. Ne me narobe razumeti, hvaležna sem za čisto vsako stvar, ampak vedno, ko mu rečem, da bi namesto dragih stvari raje videla, da si vzame en dan zame in samo zame, da greva recimo na izlet ali vsaj na večerjo ali na kavo, dobim odgovor "utrujen sem, ni mi danes" ali pa vzame koga od prijateljev zraven. Ko se slučajno skregava, kar je zelo redko, in mu omenim te stvari, dobim odgovor "dober sem samo, ko kaj rabiš" ... Ne razumem, zakaj dobim tak odgovor glede na to, da vedno, ko kaj dobim ali mi reče, da mi želi kaj kupiti, povem, da ne rabim in da nočem, da vedno zapravlja zame ... Moj problem je v glavnem, da ne morem človeku dopovedati, da bi včasih oziroma večino časa raje imela njegov čas in njegovo naklonjenost kot velika darila. In kljub temu, da mu vedno to povem, ob vsakem prepiru dobim odgovor "dober sem samo, ko nekaj kupim ali ko nekaj rabiš". Lep pozdrav
Razlog, zakaj jo je prevaral, jo je pustil brez besed
Živjo, Brane. Imam problem z možem in sama s seboj. Stara sem 37 let. Mož, s katerim sva poročena šest let, mi je priznal, da mi je bil pred kratkim nezvest. Zatrjuje mi, da s to poročeno žensko – njegovo sodelavko, ki jo navidez poznam – nista niti enkrat občevala. Zatrjuje mi tudi, da je bila kriva reklama, ki jo je eden od sodelavcev delal njenemu fa****u. Dobesedno tako je rekel. Zatrjuje mi tudi, da je še vedno zaljubljen vame, da me ni nikoli prej prevaral in da ne ve, kaj mu je bilo tistih približno štirinajst dni, ko se je dobival z njo. Večinoma v našem avtu. Mimogrede, ta ženska ni nič posebnega, če mene vprašaš, je pa res, da ima velike joške medtem ko imam jaz bolj mičkene in da sem ga velikokrat zalotila pogledovati za ženskami z velikimi joški. A, pustiva to. Reciva, da mu verjamem, da ni občeval z njo, in da sem mu odpustila, kar se je zgodilo. Problem, zaradi katerega ti pišem, je to, da sva od takrat, ko sem po dveh tednih kuhanja mule pristala na seks, seksala trikrat. In trikrat ni doživel orgazma, čeprav mu je lepo stal. Ni doživel orgazma, kar me je prizadelo kot ženo in kot žensko. Zakaj se to dogaja? Je to psihološkega izvora? Misliš, da se še vedno dobiva z njo? Meni govori, da ne ve, zakaj mu ne pride, pravi pa, da nisem kriva jaz. Namignil je sicer, da bi morda pomagalo, če bi mu ga posesala, kar me je samo razkurilo, ker me je spomnilo na to joškačo in fa***a v našem avtu. Zelo jasno sem mu povedala, da bo na felacijo, ki ni nekaj, kar ne vem kako rada počnem, vsaj z moje strani moral počakati. Rada bi premagala ta problem, ker je bil do tega spodrsljaja, kar je njegova ocena te prevare, vedno super mož, pa tudi oče najinih dveh deklic. Vnaprej hvala za nasvet. Brižitka.
'Za ta sporočila sem izvedela, ko sem mu brskala po telefonu.'
Pozdravljen Brane! Po branju tvoje rubrike sodeč, se nate obračam s precej manjšo težavo od tistih, ki jih vsakodnevno obravnavaš, ki pa meni že nekaj časa, sicer v vedno manjši obliki, pa vendar, povzroča nelagodje. S prvim fantom, ki je osem let starejši, sva skupaj že 3 leta in pol, tik pred začetkom najine zveze in v samem začetku, si je pisal z drugimi dekleti, tudi sporočila, kjer jih sprašuje, če bi bila skupaj itd. Sam je s tovrstnim dopisovanjem dokončno prenehal v prvem mesecu zveze, sama pa sem za ta sporočila izvedela, ko sem mu brskala po telefonu (priznam, precej neumno, a recimo temu začetniške napake, saj je zame to bila prva resna zveza). Skratka, težava se pojavi, ko ta dekleta srečam danes, saj živimo v zelo majhnem mestu. Ponavljam si, da fant z njimi ni imel več nikakršnega kontakta, ker se je sam odločil za to in se mi je v zvezi v popolnosti posvetil, nikoli nobenih sporočil, ni dajal razlogov za ljubosumje itd. Problem imam jaz z videvanjem teh deklet, saj se počutim kot neka tolažilna nagrada v njihovih očeh, čeprav sam z mano nikoli ni ravnal tako, a je teh deklet kar nekaj in njih vseh vrst, če veš kaj mislim. Potrebujem nasvet, da prebrodim to nelagodje.
Ko je spoznala mlajšega, je razmerje s poročenim prekinila, zdaj pa ...
Pozdravljen. Obtičala sem na točki, s katere se ne znam premakniti. Sem namreč uradno samska z 10-letnim sinom, z njegovim očetom sva se razšla pred 7 leti. Imela sem razmerje s poročenim moškim, ki pravi, da me ima rad. A ne dovolj, da bi se ločil. Vmes sem spoznala mlajšega moškega, ki si želi resne zveze s starejšo žensko. Če bi šlo, bi se preselil k meni čim prej. Tudi poročil bi se. Edina ovira, ki seveda meni zelo ustreza, je njegova 5-letna hči. Želi me spoznati z domačimi, medtem ko je meni to prehitro. Zakaj namreč vse takoj in hitro? In zakaj na vsak način s starejšo žensko? Ob spoznavanju mlajšega sem razmerje s poročenim prekinila. Me pa vsiljivost mlajšega zelo moti. Ker se veliko pogovarjava, izvem, da je finančno precej na psu, sama pa teh problemov nimam. Pa tudi, ko pride na obisk k meni, se obnaša kot doma, mi izprazni hladilnik, pri čemer za to, da je poln, ne poskrbi. In ker je vedno bolj vsiljiv, se umaknem. Zdrami me klic poročenega, da ne more živeti brez mene, da je med nama enostavno preveč, da bi se končalo. Zamaje mi tla pod nogami. Z mlajšim sem prekinila, ker me je enostavno preveč zasuval, pa tudi občutij z moje strani ni bilo pravih. Razmišljam pa o vrnitvi k prejšnjemu, pod pogojem, da se loči. Sem ravnala prav? Hvala za odgovor.
Izpoved bralca: en mesec pred poroko sanja o ženski izpred 15 let
Dragi Brane, star sem 32 let, velik karierist in ciljno usmerjen perfekcionist. Trenutno sem zaročen, poročil se bom čez natanko en mesec. V mladosti so mi govorili, naj se ne obremenjujem s svojo prihodnostjo, kajti sekirati se je tako učinkovito, kot da bi igral tenis z loparjem za muhe. Pa vendar so se tiste prave težave v mojem življenju začele pojavljati takrat, ko sem čez ramo gledal nazaj na svojo preteklost in na vse tisto, kar je v njej ostalo kot neizpolnjeni cilj. Prvič sem jo zagledal pred 15 leti. Ona je razlog, da verjamem v ljubezen na prvi pogled. Bila je vse tisto, kar si lahko človek v ženski želi. Ženske so hotele biti ona, moški so naredili vse, da bi bili z njo. »Prom queen«, kot bi rekli pri vas. Dolgi črni lasje, popolna ženstvena postava in avra, ki daje vsem okoli nje vedeti, da se v svoji koži počuti odlično. Njene oči bi lahko prekosile največje težave tega sveta do mere, ko sem si tisti prvikrat rekel: »Ta bo moja«. Od takrat naprej se mi je čas ustavil vsakič, ko sem jo zagledal. Četudi samo za sekundo ali dve. Dekle, ki sem jo v zgornjem odstavku opisal, ni moja zaročenka. Je tisto dekle iz preteklosti, s katero sem primerjal vsa dekleta do sedaj. Verjetno se sprašuješ, zakaj neki nisem nikoli pristopil do nje. Verjetno se nisem nikoli počutil dovolj dorasel zanjo ali pa enostavno nisem hotel zavoziti svoje priložnosti. Z njo danes nimam nikakršnih stikov in odkar sem jo nazadnje videl, so minila že vsaj 3 leta. Danes je v meni ostala samo še neke vrste iluzija. Tisto dekle, ki jo Oto Pestner opeva v skladbi »Trideset let«. Dejstvo, da se bom kmalu poročil, me po eni strani veseli, ker svoje dekle ljubim, po drugi strani bo pa moj tako rekoč najlepši dan v življenju tudi dan, ko se bom dokončno odrekel svojim mladostniškim sanjam. Brane, prosim za nasvet.
Filmi, ki so zaznamovali leto 2019 in jih morate pogledati
Leto se izteka in spodobi se, da pred novim letom naredimo krajši pregled filmov, ki so zaznamovali letošnje leto. Med njimi se znajdejo tako filmi, ki so bili odlično sprejeti pri kritikih, kot filmi, ki so jih predvsem oboževalci oz. gledalci pričakali odprtih rok. V primerjavi s prejšnjim letom tokratno obdobje ni bilo leto filmskih nadaljevanj, čeprav tudi med njimi najdemo megauspešne predstavnike iz povsem različnih žanrov ("Ledeno kraljestvo" in "Tisto").
'Ne vem, kaj si predstavljajo tisti, ki so v zvezah in ki zviška in z aroganco gledajo na samske kot egoistične karieriste'
Dragi Brane, rad napišeš, da imejmo takšna razmerja, kot si jih želimo. Sliši se enostavno in logično. A ni ravno tako. Živimo v majhnem okolju, ki je za nekatere še manjše. Tudi zame. Ja, bolje kot biti z nekom, ki mu ni zaupati, ki te zanemarja ali zlorablja in te s tem čustveno in telesno uničuje, je ponovno se vreči na trg. Odnosi pa niso ali črni ali beli, da bi lahko enostavno rekel: ta je dober in ta je slab. Vedno moramo pogledati celoto, kajti popolnosti pač ni in je noben realen človek ne pričakuje. Če bi bilo tako, bi bili vsi kar naprej sami. Sama sem imela dve zvezi, prvo 9 let in drugo 5 let. V njih nisem več vztrajala ravno zaradi zgornjega pravila, ki ga rad deliš in se strinjam z njim. Če je tako hudo, da pogosto jočeš in noben pogovor, predlog ali kompromis ne pomaga, si na koncu slepe ulice. Trpljenje je hudo in si v neki točki rečeš, mora obstajati nekdo, s komer ne bom doživljal takih bolečin, ki je dostojen, zaupanja vreden in me privlači. Hja, to je nujna objektivna predpostavka ob tej subjektivni, da smo sami gospodar svojih razmerij. Dvakrat sem predolgo reševala razmerje, ker v nasprotju s prepričanjem starejših generacij, vsi ne menjujemo partnerjev kot spodnjih gat in se zavedamo tega, da je za dobro zvezo potreben trud. Ob tem sem se psihično izčrpala, tako da sem se še dolgo po koncu zveze sestavljala. Take stvari niso tako enostavne, kot morda včasih zveni iz tvojih člankov, mogoče tudi zaradi moškega principa, ki je bolj racionalen. Tudi ženske nismo vse enake, jaz zagotovo sodim med bolj čustvene, čuteče, ker vse to doživljam zelo intenzivno. Priti je moralo do skrajnosti, da sem lahko sprejela odločitev, da je poskusiti znova manj slabo kot vztrajati v obstoječem. Pri čemer obstoječe ni bilo samo slabo, logično, saj so bile dobre stvari, ki so me v odnosu toliko let držale. In potem pridemo do tehtanja črnih in belih lastnosti odnosa, pri čemer moraš pri odločitvi vzeti v obzir tudi objektivna dejstva – kdo sploh je še tam zunaj, koliko si že star, ali boš do naslednje zveze še sposoben imeti otroke ... Madona, ni tako lahko in tisti, ki cincajo v zvezah, kjer se ne počutijo čudovito, niso sami mazohisti, ki ne želijo ali znajo poskrbeti za svojo dobrobit! Lahko je reči pusti ga/jo in si najdi koga bolj primernega. Iti v iskanje koga bolj primernega v našem miniaturnem bazenčku pomeni veliko tveganje, da boš našel le še koga manj primernega ali pa koga primernega, ki ti ni mentalno in seksualno privlačen! Tega ne srečam, ne najdem že nekaj let! Terja veliiiko poguma, da izpustiš, kar imaš, ne glede na to, da ob tem trpiš. In potem se začne zgodba stereotipov o samskih. Ne vem, kaj si predstavljajo tisti, ki so v zvezah in ki zviška in z aroganco gledajo na samske kot egoistične karieriste, ki si ne želijo otrok, ali ti postrežejo z modrostmi, da si mogoče preveč izbirčen, nepripravljen reševati odnose in podobno. Povej mi, Brane, kako naj v tem svetu človek živi po načelu "imejmo takšne odnose, kot si jih želimo“?
56-letna bralka: Moža imam sicer na nek način rada, vendar mi je vse bolj fizično odvraten.
Pozdravljen, Brane! Kratka bom. 56 let imam, poročena sem že skoraj 30 let. Oba najina otroka sta že odrasla in odseljena od doma. Starejša sem, bolj mi je žal, da sva ostala skupaj. Saj ne vem, kako naj vam to napišem. Moža imam sicer na nek način rada, vendar mi je vse bolj fizično odvraten. Vseeno mu je kako izgleda, jaz pa se po drugi strani trudim biti vitka in še vedno čvrsta in privlačna. Najhuje od vsega pa je to, da je, to bom kar direkt napisala, zanič v postelji. Od nekdaj me je seks z njim dolgočasil. Nikoli ga ni zanimala predigra. Vedno sem mu dopovedovala, da je zame pomembna, pa je šlo v eno uho noter in iz drugega ven, ne da bi kar koli ostalo vmes. Ne mislim ga po vseh teh letih prizadeti in mu povedati, da je zanič v postelji in da je bilo vedno tako, vendar me mineva veselja do vsega, celo do samozadovoljevanja, v katerem sem vedno našla uteho. Kaj lahko naredim, da bi se stanje v najini postelji popravilo? Ne svetujte mi zakonske posvetovalnice, ker moj mož nikoli ne bi pristal na to. Razmišljam celo o ločitvi, pa ne vem ali ima to sploh kakšen smisel pri mojih letih. Zelo nesrečna Nina.
Izpoved 40-letne Slovenke: 'Zdaj imam 3 ljubimce, s katerimi se dobim skoraj vsak teden'
Dragi Brane! Zanima me, ali misliš, da je to, kar počnem, normalno. Malo predzgodovine. Tam pri dvajsetih sem začela dolgoletno zvezo z vrstnikom, s katerim sem ostala dobrih sedem let. Iz leta v leto je več pil in postal čisto pravi alkoholik. Nikoli ni bil agresiven, a ena od posledic njegovega pitja je bila vse večja suša v postelji. Na koncu sva seksala samo še enkrat, dvakrat na mesec. Samozadovoljevala sem se vsak dan. Kakšne dni tudi večkrat na dan. Po več hitro propadlih razmerjih z vrstniki, ki so neverjetno hitro popustili v postelji, v kateri je bilo moje doseganje orgazmov vedno podobno srečelovu, in zreducirali seks na enkrat na teden, sem malo po tridesetem spoznala več kot dvajset let starejšega ločenca, ki je bil zame pravo odkritje. Seks je bil kar naprej na meniju. Zvečer in zjutraj, ob koncu tedna pa tudi večkrat čez dan. Seksala sva najmanj desetkrat na teden. Vedno je poskrbel za to, da je najprej prišlo meni. Tudi sicer me je razvajal. Zapustil me je nekaj tednov po tistem, ko sem prvič rekla, da si želim otroka z njim. Ker sem si ga res. Zdaj pa prehajam k morebitnemu problemu. Po njem še nisem imela zveze z moškim, ki bi me seksualno dovolj zadovoljil. Zdaj sem v tretji približno triletni zvezi. Med prvo sem imela enega stalnega ljubimca in nekaj občasnih. Med drugo sem redno seksala z dvema ljubimcema, ki sem ju ohranila tudi, ko sem začela sedanjo zvezo. In jima čez čas dodala še enega, tako da imam zdaj tri ljubimce, s katerimi se dobim skoraj vsak teden. Vsi so poročeni. Menda srečno, saj se nikoli ne pritožujejo čez žene. Moj tedenski rekord seksa z njimi in mojim stalnim partnerjem je 21-krat. Ponavadi pa z njimi seksam od sedemkrat do desetkrat na teden. Po organizacijski in čustveni strani nimam problemov s tem. Vsi trije ljubimci so zelo v redu in pozorni moški. Vsak me ljubi na malo drugačen način in z vsemi uživam in se jim znam prilagoditi že po prvem objemu. Vsak čas bom imela štirideset let. Toliko kot moj stalni partner zadnjih približno treh let, ki je začel namigovati na poroko. Sprašuje me tudi, ali si želim otrok z njim in me spominja na to, da bova kmalu, kot se je izrazil, prestara za otroke. Kaj naj naredim? Želim si otroka in poroke, vendar postanem panična ob misli, da bom seksala samo že z njim in da bom spet nesrečna zaradi nepotešenosti. Sem sploh normalna? Je to, kar počnem, normalno? Pomagaj, prosim. Nimfomanka (morda).
'Med seksom nikoli ne doživim orgazma'
Pozdravljeni! Imam težavo, in sicer med seksom nikoli ne doživim orgazma (izjema oralno), če se samozadovoljujem, pa ga doživim hitro. Tudi če med seksom izvajam enako kot med samozadovoljevanjem, ne pomaga. Enako se je dogajalo z vsemi tremi partnerji. Partner naredi res vse, a brez uspeha. Da dodam, s partnerjem sva noro zaljubljena, strastna, vendar očitno ne dovolj, da bi me to popeljalo do vrhunca. Kakšen nasvet? Hvala in lp!
Zato moški ne morejo brez žensk (po mnenju Braneta Kastelica)
Je možno, da heteroseksualni moški brez stalne intimne partnerice živi povsem srečno in zadovoljno življenje? Tudi če ima močan libido? Morda. Najbrž. Prav gotovo je bolje biti samski kot živeti z nekom, ki te ovira in zavira, kritizira in iritira, in morda celo zatira. Ne bi vedel iz osebnih izkušenj, ker so bila kratka obdobja, v katerih sem bil brez stalne partnerice, no, kratka in vedno posvečena pištolarskemu cilju, ki ni pomemben za to temo, o kateri pišem na željo urednice, saj tema ni letanje s cveta na cvet, ampak vse lepo, dobro in koristno, kar moškemu prinaša vztrajanje na enem samem cvetu.
Izpoved bralke: Imel je ženo in ona fanta, a ju to ni ustavilo
Živjo, Brane. Imam težavo, oziroma dve ali pa kar tri. S fantom sem v zvezi že 4 leta in od tega skupaj živiva že tri. Do sedaj je bilo vse lepo in prav. Iskrice, metuljčki, saj veš, ljubezen. Moram pa še omeniti, da je to moj prvi resen fant. Sicer je starejši za 8 let, kar me pa nikoli ni motilo. Ampak sem se vedno spraševala, kako bi bilo, če bi bila še z drugimi fanti, saj je on, kot sem rekla, prvi. Dokler mi ni glave popolnoma zmešal nov sodelavec v službi. Totalno postaven in seksi. Ja, priznam, bil mi je noro všeč. Ampak imel je ženo in jaz fanta. Vendar sva se iz dneva v dan bolj razumela, hodila na kavo in se smejala raznim šalam. Enkrat pa sem dobila sporočilo od njega. Naj se oglasim v njegovi pisarni, ko bodo vsi odšli. In se tudi sem. Tisti večer je sledil poljub in kasneje še veliko več. V njegovi pisarni, avtu, kjerkoli. To se nadaljuje še danes, vendar bolj poredko. Traja pa vse skupaj že pol leta. Iskrica doma je izginila, ja vem, lahko bi ga zapustila, vendar ne morem. Kasneje se tu pojavi še en fant super postaven policist in zgodi se ista zgodba. Čeprav je fant zanj izvedel, sva še vedno skupaj. Ker sem si rekla, da tega ne bom ponovila več. Vendar sem pred kratkim spoznala še enega fanta, s katerim se super ujameva, vendar sem mu povedala, da imam fanta. Ne vem, kaj naj naredim. Vedno razmišljam, kako bi bilo, če bi bila samska, ali s kom drugim v zvezi. Sem sploh tega zmožna, biti s samo enim moškim? Po eni strani si želim družine, po drugi pa samskega svobodnega življenja. Upam, da bi boš znal svetovati. Lp, neodločena.
'Vedela sem, da ima ogromno žensk v vsakem kraju po Sloveniji.'
Imela sem vezo slabe tri leta. Po treh mesecih se je partner ločil od prve žene, saj je bilo samo vprašanje časa. Rekel ji je je, da se je odločil zame in ona je takoj sprožila ločitveni postopek in odšla z dvema otrokoma. Tako je bilo stanovanje njegovo, seveda, izplačati jo je moral. Jaz sem se delno preselila k njemu in na začetku je bilo kar v redu. Ker še nisem bila ločena in imam sina, sem vsake dva do tri dni odšla k njima, čeprav do partnerja, s katerim sva vložila za ločitev šele po končanem razmerju z ljubimcem. Kaj se je dogajalo? Vedela sem, da ima ogromno žensk, v vsakem kraju po Sloveniji, saj je imel oziroma še ima, takšno delo. Vsako žensko, ki mu je bila malo simpatična, je tako znal z govorjenjem in nasmehom pripeljeti do postelje. On je seksualni maniak. Seksati mora vsak dan, občasno večkrat na dan. Kadar sem ga klicala, je bila vedno prisotna v ozadju ženska ali punca. Tudi, ko je šel na zdravljenje, je tisto noč prebedel, si vse zelo precizno pripravil in še enkrat zlikal. Dogovoril se je z okoliškimi priležnicami, kdaj pride in do kdaj bo tam, da so se zvrstile. Tam sem ga dobila ob treh zjutraj, popolnoma budnega in po osmih klicih v sobo je rekel, no, zdaj pa pojdi. Pomagal mi je receptor. Znorela sem, da me je zopet prevaral. Ko je šel na Primorsko, isto. Vedno si je poiskal svoje radodajke, in kot mi je namignil lastnik sob na Koroškem, se nad njimi izživljal. Sama sem ga imela blazno rada. Šestkrat sem se vrnila nazaj k njemu. Če vam opisujem vsak dogodek varanja posebej, ne bom danes končala. Nikoli ni priznal, da je imel druge ženske v času, ko je bil z mano in sva bila najbolj zaljubljena. Tudi takrat, ko ne bi v sanjah pomislila, je hodil k drugim ženskam. Navzven je deloval prijazno, vendar hladno. Ima kronično bolezen na črevesju, kar je zanj bilo verjetno moteče, saj je moral pogosto hoditi na wc, večinoma z drisko. Ampak to zanj ni bila ovira. Je manjše rasti, suh, plešast in ko sva se poznala, se je oblačil v zelo oprijete srajce in hlače. Meni to nikakor ni sedlo, zato sem mu nakupila ogromno oblačil. V obdobju, ko sva bila najbolj zaljubljena, je dobil spolno bolezen, jaz pa ne. Od kod? Jaz sem bila ves čas samo z njim, ker mi je to dovolj, normalno. In ljubila sem ga kot še nikogar do sedaj. V službi in tudi privat je dajal vtis, da ima samo mene in nikogar drugega. Še med službo si je vzel urico ali dve, da je šel seksat s katero od svojih. Problem je nastal, ko je lagal meni, tem ženskam, (ne vem, zakaj) prijateljem in to ga je zmedlo, ker toliko različnih laži si človek ne zapomni. Kadar sem mu omenila, da vem za druge in da me vseskozi vara in to zelo veliko, z različnimi ženskami ... takrat je vedno znorel, ko sem povedala, da vse to vem. Čisto vse privat sobe in bolj razpadajoče hotele je poznal in jih tja vozil. Zopet je dobil spolno bolezen in se zdravil mesec in pol. Jaz sem šla na pregled in dala kri, vodo, vse je bilo bp. Vedno je seksal brez kondoma. Ni se znal niti za minuto brzdati. Najela sem gospoda, ki je včasih bil privat detektiv. Nekako sem ga naprosila, naj mi pomaga in sem uspela. Ampak kaj, ko je odkril najhujšo stvar, ki me je dokončno sesula. Čeprav je bil 10 let starejši od mene, je imel pogoje za penzijo pri 54 letih (bonificiran staž). Mislim, da prav te dni gre v pokoj. Skratka, njegov prijatelj, ki se je ukvarjal z istimi hobiji, le da je bil tretiran višje v pesniški izdaji v Ljubljani. Franci, bom imenovala detektiva, je odkril, da sta geja in to zelo strastna. Ja tako je bilo, kar sem v majhnem delu videla tudi sama. Meni je na sveto tajil popolnoma vse. Vedno je vse zanikal, vedno. Lagal je, tako,da sem ga označila kot patološkega lažnivca. Mislil je, da bo to lahko celo življenje skrival, a našel je mene z namenom, da ga razgalim pred javnostjo, kaj njihov šef počne, ampak nisem nikomur v njegovem podjetju tega povedala. Kaj je natvezil ljudem, to ne vem, saj me je ena, s katero sva se dobro razumeli, blokirala na vseh omrežjih. Verjetno poznate značilnosti škorpijona, pa vam bo vse jasno. No, tako se je igral z mano ves ta čas. Sem iz premožne družine, znam se dobro obleči, dobro izgledam, vozim dober avto in ta norc namesto da bi mi bil zvest in bi imel veliko od tega ... Ko sem ga nazadnje videla pred dvema mescema, je rekel, da se čisti. Dragi Brane, res sem od žalosti, neiskrenosti obležala v postelji z depresijo. Najbolj noro je pa to, da ga imam še vedno rada in upam, da bo sprevidel, kaj je počel. Jaz sem mu vse odpustila. Ljubezen pri meni ni kar tako. Prosim za nasvet, kajti sedaj ne govoriva, ne pokliče, jaz enkrat sem pa ni bilo odgovora na napisano.
Bili so navadna slovenska družina. Srečna in polna ljubezni. Dokler ni dobila nove službe
Pozdravljeni, večkrat vas berem in skoraj vedno sva enakih misli. A tokrat se je zgodilo, da svojih misli ne razumem več. A tako je, pravijo, ko se sam znajdeš v težavah. S partnerjem sva skupaj dobrih sedem let in imava prekrasno punčko, staro štiri leta. Naše življenje je potekalo predvsem normalno, brez večjih težav. Navadna slovenska družinica. Srečna in polna ljubezni. Problem se je začel, ko sem končno po nekaj letih trdega truda dobila službo v svoji stroki, ki sem si jo želela, odkar pomnim zase. Staro službo sem pustila in tako začela novo karierno pot. Moj partner dela v isti stroki, a najini delovni mesti sta precej daleč narazen. Naj omenim, da je moje delovno mesto po hierarhiji višje od njegovega in delava popolnoma druge stvari. Na poti k njegovi karieri sem mu sama ogromno pomagala, ga spodbujala in podpirala. Kako mu le ne bi? Želim mu najboljše. A očitno nisva enakega mnenja. Na dan, ko so me obvestili, da sem dobila službo, sem bila presrečna. Tako kot tudi vsi drugi okoli mene, saj so vedeli, kako močno sem si to želela. Torej vsi, razen mojega partnerja. On o tem ni želel govoriti in o tem se nisva pogovarjala. Z vsemi sem delila svojo srečo, a s tistim, ki sem jo želela najbolj, je nisem mogla. Vse, kar sem želela, je, da je ponosen name. In vesel zame. A ni bil. Z mano o tem dejstvu, da čez nekaj mesecev začnem hoditi novo službo, ni spregovoril niti besede in preden sem nastopila z novo službo, se o tem sploh nisva pogovarjala, kot da se to ne bo nikoli zgodilo. Ko sem pričela delati, sva se začela veliko prepirati. Če sem samo omenila, kako sem preživela dan v službi, je bilo vse narobe. Začelo se je poniževanje, da nimamo jaz in meni enaki pojma, da smo nesposobni, da oni delajo namesto nas ipd. Če me je v družbi kdo vprašal, kako je v novi službi, me je velikokrat prekinil in začel govoriti v mojem imenu, ter nasprotoval vsemu, kar sem rekla. Počutila sem se neprijetno in bilo mi je nerodno. Veliko sem se prilagajala in takrat popuščala, saj sem upala, da je samo obdobje in da bo minilo. Želela sem, da živimo mirno in srečno. Kar hitro sem napredovala in moram reči, da sem pri svojem delu precej uspešna. In ko se je to zgodilo, je doma spet padla bomba. Da sem dojela, da ne pretiravam in si ne domišljam stvari, je bilo takrat, ko mi je naravnost povedal, da jaz tam ne morem delati, ker nimam pojma in sem še premalo časa v tem poslu in mi dal pogoj: on ali moja služba. Kot razlog je ves čas podajal dejstvo, da bo sedaj moral on malo bolj prevzeti skrb za hčerko, s tem mislim iti po njo v vrtec, kljub temu, da sem uro za tem že tudi sama doma in imamo skupaj še nekaj ur do večera. Tudi vse vikende sem doma. Ves svoj prosti čas namenjam izključno svoji družini. Večkrat sva se o tem že pogovorila, saj sem resnično upala, da se bo stanje spremenilo. A vsako nestrinjanje se konča s prepirom in mojo službo. Hudo mi je, ko je vse, kar si želim, da je srečen zame. Pa ni. Začelo se je odražati na najinem odnosu in spolnosti. Ne vem več, kaj naj naredim?
Mislila je, da mu lahko zaupa, dokler ji ni pokazal svojega pravega obraza
Brane, moja zgodba ne bo o tem, kako mi je hudo zaradi fanta, bo pa o tem, koliko sem prejokala in pretrpela. Sedaj je hvala bogu že vse mimo, zahvaljujoč prijateljem, ki so mi pomagali. Torej, spoznala sem fanta, za katerega sem bila prepričana, da je nekaj posebnega. Da mu lahko zaupam, da se lahko z njim pogovarjam. Zaupala sem mu. Zaupala sem mu svoje strahove, svoje želje, svojo preteklost. In bila sem mnenja, da me razume, da razume, kaj mu govorim, da je odrasel. Tako sva se pogovarjala cele dneve, dan za dnem, včasih tudi ponoči. Večkrat sva se videvala in bilo je resnično lepo. Nato sem šla na dopust in ponudil se je, da pride k meni za kakšen dan. Večer pred tem, ko naj bi prišel, mi je pisal, da me bo razveselil, saj me bo naslednji dan obiskal. Prišel je naslednji dan in sva si spet pisala. Bilo je kot vsak dan. Samo, da ni prišel k meni, ni pa se tudi opravičil oz. povedal, da ga ne bo. Prišel pa je na območje, kjer sem bila jaz (v kraj zraven mene). Naslednji dan sem ga vprašala, kako to, da ga ni bilo. Dobila sem tudi tisti čuden občutek v trebuhu, ko veš, da je nekaj narobe. Omenila sem, da imam občutek, da je mislil na bivšo punco, saj sta živela skupaj v kraju, kamor je prišel na obisk (naj omenim, da sta končala 7 let nazaj in da je to bila še srednješolska ljubezen, ki je potem trajala še prva leta na fakulteti). Nato mi je povedal, da ni samo mislil nanjo, ampak, da sta se celo dobila na pijači. In v tistih 15 minutah, ko sta se videla, je začutil stvari, ki jih je čutil pred 9 leti. Nato sem šla naslednji dan nazaj domov in sva se zvečer dobila, da se osebno pogovoriva. Zaupal mi je, da očitno ni nikoli pozabil nanjo, ampak je samo potlačil čustva, ko sta šla narazen. In ker je začel nekaj čutiti do mene, so nato ta čustva privrela nazaj na plan, ko jo je videl. Zagotovil mi je, da naj bi mu jaz nekaj pomenila, ampak, da je očitno še vedno zaljubljen vanjo, ter da naj si dava čas, da njo končno preboli. Bil je tudi prepričan in tako je zagotovil tudi meni, da je bivša samska. Nato so minevali tedni, ko sva se še vedno družila in pogovarjala. Bil je prijazen do mene, bilo je kot pred tem, ko je videl bivšo. Nakar je kar naenkrat izginil. Od njega ni bilo več odgovora, ni bilo nobene razlage. Sama sem mu še vedno pisala in upala, da mi bo razložil. Dobila sem sporočilo z grdimi besedami, da kaj je spet narobe v pi*** m*** in spet ni bilo od njega glasu. Nato mi je po dolgem času napisal, da je potreboval mir, da je bil slabe volje in da mu miru nisem dala. Dejstvo pa je bilo, da nisem vedela, da je sploh kaj narobe. Nato sem ugotovila, da ima bivša že par let resnega partnerja in sklepala, da očitno je to ugotovil tudi on. Nato je name obrnil, da sem jaz vse naredila narobe, da mu nisem dala miru, ko ga je rabil, da mi je vedno vse zaupal in razložil. Na vsako moje vprašanje sem dobila samo odgovore v smislu, da če ga ne poslušam, ko mi kaj pove, da se nima kaj pogovarjati. Sedaj še vedno všečka vse fotografije od bivše (ne spusti ene same fotografije) in vsako stran na Facebooku, ki jo bivša ustvari. Ali je to obsedenost z njo? Rekel mi je celo, da je ona sedaj njegova najboljša prijateljica. Nekoč mi je tudi rekel, da je šel k njej, samo zato, da bi jo videl. Ona pa mi je povedala, da se sploh nista videla, ker ona pač nima časa za ta druženja. Ko sem ji omenila njegovo ime, je najprej celo vprašala, kdo je to. Ne razumem njegovega obnašanja, niti tega, da ne želi končno pozabiti na njo in iti naprej. Ali ne bi bilo zanj najbolje, da bi jo nehal spremljati po vseh družbenih omrežjih? Zaveda se baje, da nikoli več ne bosta skupaj. To je moja zgodba. Zgodba o tem, kakšni ste (so) lahko moški in zgodba o (ne)zaupanju.
'Kaj delam narobe, da so me do sedaj vsi fantje zapustili zaradi druge?'
Brane pozdravljen! Imam nekakšen čuden problem. Sem 22-letna punca, nizke rasti, bolj zaobljene postave, imam velike prsi in rito. Sem zelo komunikativna, imam smisel za humor, sem razgledana in inteligentna. Imam pa problem, ki se mi stalno ponavlja. Torej, v preteklosti sem imela 3 fante in čisto vsi so prekinili zvezo z mano, ker so spoznali drugo punco in nato z njo skočili v zvezo. Zelo boli dejstvo, da te oseba, ki jo ljubiš, zapusti zaradi nekoga drugega. Sama sem se v zvezah trudila biti čim boljša. Partnerjem sem pomagala pri reševanju težav, jim prisluhnila, jih razvajala s kosili in večerjami, ki sem jih skuhala posebej za njih, jih presenetila s kakšno sladko malenkostjo, občasno celo s kakšno novo obleko. Skratka, ne morem najti vzroka, kaj delam narobe, da so vsi ti fantje dobesedno ušli od mene. Sem mogoče preveč vsiljiva s svojimi razvajanji in izkazovanjem ljubezni? Je narobe to, ker se nekomu popolnoma predam? Res sem obupana in resnično si nikoli več ne želim, da bi se moja ljubezenska zgodba še kdaj končala tako, zato se obračam k tebi po pomoč in nasvet. Najlepša hvala za odgovor!
Obupan bralec: Ljudje so začeli govoriti marsikaj, večinoma laži, tudi o meni
Pozdravljen, Brane. Imam težave v zvezi, ki je še zelo sveža. S partnerko se poznava že 8 let. Na začetku sva uživala v seksu, to trajalo je 3 leta, vendar ni bilo resno. Potem sva oba našla vsak svojega partnerja ter prekinila vezo. Trajalo je 5 let. Med tem časom sva hrepenela drug po drugem, prišel je en dan za vikend pred 8 meseci, ko sva se srečala. Takoj je padla iskrica, po enournem pogovoru sva se poljubila. Ugotovila sva, da sva se imela rada že nekaj časa ter si želela drug drugega. V naslednjih 6 mesecih sva se dobivala, se pogovarjala in prišla do zaključka, da zapustiva vsak svojega partnerja in končno po tolikih letih prideva skupaj za večno. To sva tudi naredila. V mojem primeru ni bilo tako težko, ker se z bivšo nisva razumela in sva se dogovorila za razhod. V njenem primeru je bilo to bolj težko, ker sta bila v redu. Potem je bilo vse super, zaljubljenost, seks, naklonjenost, šla sva na morje. Ko sva se pa vrnila z morja, so nastali problemi. Ona dela z bivšim fantom, ljudje so začeli govoriti marsikaj, večinoma laži, tudi o meni. Njo je to zelo prizadelo, začela se je umikati od mene. Govori mi, da ima polno glavo, da se ji je vsega nabralo ter da hoče nekaj časa zase, da se to umiri in pozabi. Imela sva tudi pogovor in mi je rekla, da me še vedno ima rada in si želi isto vse kot prej, vendar ko bo vse v redu. Ampak mene skrbi ta njeni bivši, ker skupaj delata v službi, da je to v bistvu tako zaradi njega, ker še mogoče nekaj čuti do njega, čeprav to zanika, obenem pa ne pove nobene slabe stvari o njem, ter noče, da bi še bilo to zelo javno. Sva pa oba osebi, ki naju v najinem okolišu, ki ni majhen, večina ljudi pozna. Kaj mi svetujete, Brane? Ali je še kaj upanja? Naj vztrajam? Jaz jo ljubim in si jo zelo želim, to tudi ona ve. Hvala za odgovor!
Bralka iskreno: Za vsako napačno besedo, sem pretepena
Pozdravljen, Brane. Že dolgo se sprašujem, kako naprej. Imam namreč moža, kateremu je družina nekaj kar je statusni simbol v družbi. Njemu družina ni nekaj, kar bi ga vodilo domov v varno zavetje. Oba sva situirana in imava svojo hišo. Živimo brez finančnih skrbi. Problem je v tem, da so posel in prijatelji pri njem na prvem mestu. Otroka ima rad, a sta mu motilni faktor. Da pojasnim ... Vesel je, da jih ima, ampak ga njuna otroškost moti. Vem, čudno, ampak tako je. Skratka, družina je zanj nekaj kar mora biti, ampak je vse prej kot dober mož in oče. Moram priznati, da se pred otroki ne kregava in ne dereva, ampak ti pčutijo, da med nama ni več ljubezni, naklonjenosti in radosti. Iskreno ti priznam, da sem zelo družinski človek, ki mu družina pomeni vse. Nasprotje od moža. V čem pa je problem? Da zadnje čase slutim, da hetero ... Ali je bi ali pa je gej. Čudno se sliši, ampak tako je. Ne vem, kako naj se spopadem s težavo. Problem sem začela reševati s pogovorom, a pri nama se vedno konča s pretepom. Vsaka beseda, ki jo izrečem in mu ni po volji, sem pretepena. Imam rada svoja otroka in najino družino. Najležje je oditi. Ampak tudi so otroci, življenje, hiša, ki je tudi moja. Ne vem, kako naprej. Hvaležna ti bom za vsak nasvet, ker problem je v tem, da ga nimam več rada in vem, da si zaslužim življenje, ki ga do sedaj nisem imela. Sem namreč iz družine, v kateri sem bila več bita kot sita. Lepo bodi.
Ko se je zaljubila v 15 let starejšega, nikoli ni pričakovala, da bo naredil kaj takšnega
Spoštovani! Stara sem 22 let in do zdaj v življenju res nisem še imela sreče. Ne na zdravstvenem območju niti ljubezenskem. Slabe novice me spremljajo vsakodnevno že kar nekaj mesecev in res zelo težko zaupam ljudem zaradi vseh izkušenj, ki sem jih v življenju že dala skozi. Potem pa se je zgodilo, da sem spoznala fanta 15 let starejšega od mene. Že pogovorno sem videla, da sva si zelo podobna in ko me je povabil na pijačo, sem tudi seveda privolila. Takoj po kavi mi je napisal sporočilo, da sem njemu res zelo všeč in da bi rad z mano kaj več, če sem za to, ampak sem ga zavrnila, ker nisem hotela zapletati stvari in njemu povedala, da sva lahko samo prijatelja. Po tem sva bila skoraj vsaki dan na pijači in vedno bolj sem se navajala na njega. V sporočilih mi je pisal, kako me ima rad, me pogreša in da bi rad bil z mano, ampak sem mu vedno povedala, da ne, da sva lahko samo prijatelja, dokler ni prišlo do trenutka, ko me je poljubil. Po tistem poljubu pa se je za mene vse spremenilo in odkrila sem res močna čustva do njega, ki sem si jih sama pred samo zelo dolgo prekrivala. Odločila sva se, da bova poskusila in vse skupaj je prišlo že tako daleč, da sva iskala stanovanja, da bi zaživela skupaj, saj pri njemu nisva mogla ostati. Ker pa, kot sem vedno rekla, da je bilo prelepo, da bi bilo res, so se začele težave. Po službi, ko sva bila na pijači mi je povedal, da ga je klicala bivša in da sta se srečala. Povedala mu je, da ga pogreša in bi rada, da se vrne. Pred mano sta bila skupaj že 4 leta, pravega razloga, zakaj sta se razšla, pa ne vem. Rekel mi je, da ga je ganilo, ampak, da me noče izgubiti in da hoče z mano preživeti preostanek življenja. Sedaj, po dveh tednih, ko me je pa poklical, pa mi je povedal, da je on nazaj z njo, da že živi pri njej in da vedno, ko je bil z mano, je mislil na njo. Da ne more zavreči 4 leta zveze zaradi mene. Pred dnevi pa še mi je govoril, da me ljubi. Njegova odločitev me je res zelo prizadela, saj se počutim izdano. In še vedno vsako noč zaspim v solzah in v upanju, da se zbudim in so vse skupaj samo grozne nočne more. Nihče tega od njega ni pričakoval in niti moji prijatelji ne morejo verjeti, kako je lahko bil tak do mene. Zaradi tega sem začela dvomiti v pravo ljubezen in me je res vse skupaj še toliko bolj prizadelo in imam sedaj še večje težave z zaupanjem. Z njim sem si že predstavljala najino družino, katere si res neskončno želim. Počutim se res zelo nemočno in bi rada premagala vse to. Zaradi tega se pa obračam na vas in vaše nasvete.
'Znašla sem se v situaciji, v kateri ogromno prejokam ...'
Brane, živijo! Znašla sem se v situaciji, v kateri ogromno prejokam in se počutim nesrečno. Bom kar povedala svojo zgodbo. S svojim nekdanjim fantom sem bila v razmerju leto in pol. Razšla sva se, ker sem ga imela preveč rada in bila preveč posesivna. Naj obrazložim: fant veliko dela v tuijini, veliko je odsoten, včasih tudi po tri tedne. Leto in pol sem ga zvesto čakala. Seveda sem zaradi njegove službene odsotnosti z njim želela preživeti vsaj konce tedna. Po letu zveze pa se je spomnil, da potrebuje en dan v tednu zase, torej soboto. Seveda se s tem nisem strinjala, saj sem želela biti vsaj konec tedna v njegovi družbi. Veliko sva se prepirala okoli tega, nato pa me je pustil, saj je rekel, da sem zanj preveč posesivna. Kakšen mesec že nisva bila več skupaj, nato pa sva se srečala v enem izmed okoliških lokalov. Vedno je gledal v mojo smer, ko pa sem odhajala, me je pogledal in se mi nasmejal. Jaz, trapa, sem mu že takoj naslednje jutro pisala na Facebook. Še isti dan sva se dobila, seksala in rekel mi je, da si ponovno želi poskusiti biti v zvezi z menoj. Seveda sem se takoj strinjala. Od tega je minil kakšen mesec, ampak stvari se mi zdijo zelo čudne. Vidiva se enkrat na teden, največ dvakrat. Ta srečanja pa delujejo bolj kot srečanja prijateljev z ugodnostmi. Seksava, nato on zadovolji mene, se zapeljeva še en krog z avtom, se malo pogovoriva in je to to. Zelo čudno pa se mi zdi, ker mi ne odpisuje redno. Ponavadi se javi samo zvečer, večrat sem mu na res lep način povedala, da mi to ni všeč, da me tako zapostavlja, pa sem dobila odgovor, da naj pripišem sama sebi, saj sem jaz tista, ki sem uničila najino zvezo. In sem mislila, da ima prav. Zdaj pa je odšel na morje z mamo in očetom. Še vedno pozablja name in mi ne piše redno oziroma mi napiše samo par sporočil na dan (10 na dan). Seveda se meni to ne zdi prav in sem mu to tudi omenila. Takoj je pobesnel in mi napisal, naj neham biti obsedena z njim, da želim imeti nadzor nad njim in da sem posesivna. Takoj sem planila v jok, saj se mi zdi, da se mi vsakič, ko reče, da me ima rad, zlaže. Zakaj mora lagati o svojih čustvih? Ali ne bi bilo bolj enostavno, če bi mi rekel, da ga ne zanimam več? Brane, ogromno bi mi pomenilo, da dobim kakšen tvoj nasvet, saj sem trenutno izgubljena in ne vem, kaj naj naredim.
'Naj mislim nase ali naj gledam na čustva partnerja in družino?'
Pozdravljen, Brane. Sem mlada mamica z 2-letnim otrokom. S partnerjem sva skupaj že 6 let in pol, od tega skupaj živiva že skoraj 4 leta. Zaradi poporodne depresije in raznih težav, ki jih prinese za seboj rojstvo otroka, sva se s partnerjem začela zelo oddaljevati. S tem mislim, da ne seksava, česar partnerju zelo primanjkuje, ampak meni enostavno več ne paše. Zaradi tega imava veliko težav, že nasploh je partner zelo slab v komunikaciji, ki je za mene ključnega pomena. Problem nastane, ker sem spoznala moškega, ki ima vse lastnosti partnerja in še vse tiste, ki partnerju manjkajo. Zraven njega se počutim več kot odlično in tudi on je povedal, da si me želi ob sebi, prav tako mojega otroka. Kaj naj naredim? Mislim nase in naredim to, kar mislim, da me bo zelo osrečilo, ali naj gledam na čustva partnerja in družino?
'Vedno sem prezirala ženske, ki so se odločile za splav ...'
Kaj storiti, ko si sam sebi partner, čeprav imaš zaročenca, in ko si svojemu 11 mesečnemu sinčku cel dan, razen kakšne urice (če vse seštejemo skupaj), starš edino ti, čeprav ima oba starša? Je res da sva z zaročencem zvezo začela kar na hitro in jo tudi razvijala na hitro, vendar sem vedno trdila, da ne bom imela zveze na silo, ko bo prišel pravi, pa bom vedela, da je to to in se z njim kar hitro ustalila. Tako sva po samo nekaj mesecih zveze začela živeti skupaj ter izvedela, da pričakujeva sina. Vedno sem prezirala ženske, ki so se odločile za splav (če je šlo za posilstva, zdravstvene težave ali kaj podobnega, sem tudi jaz odobravala splav, da ne bo pomote) in sem trdila, da ne bi mogla škoditi svojemu še nerojenemu otroku, saj bi me to celo življenje potem težilo in mi ležalo na duši. Tako sem dala partnerju dobro vedeti, da naj splava od mene NE pričakuje, lahko pa svobodno odide, če se mu zdi, da ni še čas, da bi postal oče. Takrat in še velikokrat sedaj trdi, da bi on imel otroka sedaj ali v naslednjih letih vsekakor, z mano ali brez. In vidi se, da najinega sina obožuje in ga ima rad, kar pa na žalost ne morem trditi za sebe. Ne da ne bi oboževala sina in ga imela rada, ker je moj svet in bi dala življenje zanj, temveč, ne morem trditi, da ima zaročenec rad tudi mene. Na začetku je seveda to pokazal, sčasoma pa se je čedalje bolj oddaljeval. Trdi, da je krivo moje obnašanje in da nisem ista kot na začetku, vendar se pomoje vsak spremeni oz. je drugačen, ko ga videvaš nekaj ur na teden ali pa, ko z njim dejansko živiš. V tem času se je spremenilo tudi to, da sem odslovila (na njegovo željo) zelo dobre prijatelje, pustila službo (iz osebnih razlogov, ter delno tudi zato, ker je on tako želel), svoje življenje popolno posvetila najinemu domu, otroku, čiščenju ... 11 mesecev po porodu, v sobi s sinom še vedno spiva sama (razen vikendov), ker se on drugače ne naspi za službo (samo jutranja izmena, 8-urnega dela v proizvodnji), ker se mali 2 ali 3-krat prebudi ponoči (kvečjemu zbudi samo mene, ker "rabi" dojko, zaradi žeje, lakote ali pač kot tolažbo). Ne more se naspati, ker mali spi med nama, čeprav imamo 20 cm širšo posteljo kot znanci, ki vsako noč spijo na postelji trije, s tem, da je sin star 4 leta (torej je kar večji od najinega), navmes pa se jim še pridruži leto in pol stara hčerka, pa se oče naspi kljub temu, da vstaja bolj zgodaj kot moj partner in se poleg službe vozi še čez mejo na treninge. Medd službo in treningi pa najde čas za urejanje okolice doma in druženje z otroci. Moj partner pa se pač ne naspi, ker ni dovolj prostora na postelji, se mali prevečkrat prebuja ... In kljub temu, da spi v dnevni na kavču, oddela svojih 8 ur, pride domov takooo utrujen, da ne more niti trave pokositi, niti malega previti. Zjutraj, ko gre delat, ne dobim poljuba za adijo oz. dobro jutro, ker ga preveč boli hrbet, da bi se sklonil k meni, ko pride domov, če grem k njemu po poljub ali objem, pa mi reče kaj mu težim. Spolnost izgleda kot nekakšna rutina, ki se pač mora zgoditi včasih 3-krat včasih 4-krat tedensko in to takrat, ko se njemu zaljubi. Tistih 5, 10 minut brez romantike, predigre itd. Čeprav pridem velikokrat do njega z željo po malo romantike in seksa, me velikokrat zavrne češ, da je utrujen, da pozneje, da se mu ne da, da mu ni, če me razganja, kaj mi je ... V javnosti me ne drži za roko, če ga primem jaz se takoj razjezi, kaj ga nadlegujem, kaj si bodo ljudje mislili, da sva v javnosti itd. Če mu zatežim, če me ima sploh rad, mi odgovori, če spet začenjam. Enako je, če vprašam, če se mu zdi, da sem se po porodu preveč zredila (sicer sem shujšala in imam manj kg kot pred nosečnostjo, kar sicer opazijo in povejo vsi drugi, samo on ne). Če se slučajno uredim, ko kam greva, začne z vprašanji za koga sem se uredila, če mislim, koga kje srečati, če se ne uredim, mi pove, da če se čudim, da pogleda druge, če se jaz za njega nikoli ne uredim ... Da ne omenjam tega, da je v 11 mesecih sina previl vsega skupaj 3-krat, sam ga je okopal enkrat (pa še to brez, da bi mu namazal negovalne kreme, ki jih mali nujno potrebuje). Vse ostalo sem vedno postorila jaz, čeprav sem imela dvakrat šive, ter sem pristala na urgenci zaradi izčrpanosti. Velikokrat omeni, da dela samo za trgovino, čeprav dam jaz svojo minimalno porodniško za čeke, kar pa ostane pa za plenice itd. Sebi že eno leto npr. nisem kupila oblačil, čevljev ali šla k frizerju. Živimo pri mojih starših, torej stroške vode, elektrike in drugega krijeta ona, plus tega tudi kosilo vsak dan skuha mama, on se pa še uspe pritoževati in se norčevati iz nas. Ko se čez vikend zbudi, predlaga sprehod, malega popazi tisti 2 minuti, da se jaz na hitro oblečem, potem pa grem malega previjat, mazat s kremami, ga nahranim, mu dam piti, umijem zobke ... On pa ta čas leži in gleda tv ali igra igrice, in ko pridejo na vrsto moji zobje, me cel nestrpen vpraša, če gremo ali ne. Brane prosim pomagaj, kaj storiti, ker več ne vem, ali jaz pretiravam in potrebujem psihiatra za živce kot trdi on, ali imam le nekako prav, ko rečem, da tako ne gre več naprej. Lep pozdrav, mamica malega sončka.
Branetov nasvet bralki: 'Čimprej proč ...'
Pozdravljen Brane! S partnerjem sva 2,5 leti poročena in imava enega otroka. Živiva daleč od svojcev (živimo v tujini), najin otrok pa je star 2 leti. Odkar sva dobila otroka je najin odnos iz dneva v dan slabši. Neprestano se kregava, delam že nekaj več kot eno leto 40 ur na teden. Vstajam ob peti uri zjutraj in prihajam domov ob petih popoldan, s tem, da se vozim v eno smer 70 minut. Avta namreč nimamo, ker mož misli, da ga ne potrebujemo, čeprav bi lahko jaz tako dnevno 40 minut več spala in prej prihajala po službi domov. Kadar koli sem omenila, da bi delala 30 ur, mi je rekel, da se lahko tudi odseli. Finančno nam sploh ne gre slabo, saj oba dobro služiva. Pred nekaj dnevi sem izvedela, da sedaj on dela 30 ur na teden, ker drugače ne more otroka pripeljati v otroški vrtec, kar sem jaz omenila že lansko leto. Za vikende hodi ven s prijatelji, spi zelo dolgo, kadar je buden je za računalnikom ali pa se briga za sebe. Odkar imava otroka noče spati z menoj in otrokom v isti sobi. Spi v dnevni na kavču. Nimava niti spolnih odnosov. Kritizira me za vse kar naredim, nič mu ne paše in ves čas mi govori, da lahko naredim bolje. Če naredim kaj narobe, mi govori, da sem butasta.Svoj dopust je prodal firmi za denar ne da bi se o tem z menoj pogovoril, tako da sem sama šla z otrokom na morje. On pa mi je rekle, da je to naredil, ker želi, da se sprostim brez njega. Moram reči, da ga starša veliko kličeta in se vmešavata kar veliko kar se tiče vzgoje, kako mora otrok jesti, kako se perejo otroška oblačila in vse to mi je vseeno, če on od mene ne bi tega zahteval, da tako tudi delam. Ker nočem, me začne žalit. Najin otrok je nerad pir njem in kadar smo vsi doma, se za vse obrača k meni. Včasih se joka tako histerično, da me je prav strah. Kakšno je tvoje mnenje glede takšnega obnašanja? Jaz razmišljam o ločitvi. Hvala za tvoje mnenje, zelo rada berem tvoje odgovore.
Lina Kuduzović presenetila s fotografijo v kopalkah, ki so trend poletja
Lina Kuduzovič, ki je leta 2010 s svojim angelskim glasom prepričala Slovenijo v šovu Slovenija ima talent, te dni počitnikuje na hrvaški obali, kjer je priljubljena najstnica posnela tudi nekaj morskih foto utrinkov za svojih 43 tisoč sledilcev na družbenem omrežju Instagram.
'Imel je veliko žensk, zato sumim, da tudi sedaj nisem edina'
Brane, živjo. Imam moža, s katerim sva poročena dobrih 12 let, skupaj pa že okrog 20 let. Mož se me komaj kdaj dotakne, izogiba se poljubom. A vseeno mi reče, da me ima rad. Pogosto je službeno odsoten in ne spi doma. Takrat se sicer stalno slišiva prek telefona. Sama pogrešam bližino in seveda seks. A o skoku čez plot ne razmišljam. Opažam tudi, da ko je doma, ima mobilni telefon na tiho. Vendarle pa skupaj preživiva ogromno časa in veliko potujeva. Vse brez seksa. Je pa imel res precej žensk, zato sumim, da tudi sedaj nisem edina. Kaj praviš ti?
Tako se je bralka zahvalila Branetu Kastelicu
Brane, rada bi se ti zahvalila za odgovor, ko sem ti pisala glede partnerja, ki je začel piti po enem letu. Sva se razšla ...
Bralka iskreno: Z njim bom skočila v posteljo že zato, ker mi manjka seksa
Živijo, Brane. Ne bom dolgovezila. 23 let imam in sem že štiri leta v zvezi z nekaj let starejšim fantom, ki je vse bolj dolgočasen. To sem ugotovila kmalu po tem, ko sva lani ob tem času začela živeti skupaj. Nikamor se mu ne gre, doma ne naredi ničesar, ob večerih je naliman na kavč in ure in ure bulji v televizijo, od športa do kriminalk. Odkar živiva skupaj, seksava manj, kot sva prej. Priznam, da sem privolila v to, da zaživiva skupaj, ker sem želela, da bi imela seks vedno na dosegu roke (upam, da veš, kaj mislim), ne pa samo dvakat, trikrat na teden ob večerih. Zanj se mi zdi, da ga je skupno življenje bolj zanimalo zaradi udobja in ker zasluži precej manj kot jaz. Zaradi vsega skupaj me vedno bolj mika veliko starejši nesrečno poročen sodelavec, ki se že več mesecev smuka okrog mene. Če bo to domače stanje trajalo še nekaj časa, bom po mojem skočila z njim v posteljo že zato, ker mi manjka seksa. Če sem zelo iskrena, tudi takrat, ko seksava s fantom, to ni več to. Nič več se ne trudi, predigra je vse krajša, ukinil je oralni seks … Svetuj mi, prosim. In imej se lepše kot jaz. MM