Ključna beseda / težave seks
Sindrom Petra Pana: kdo so moški, ki nikoli ne odrastejo?
Verjetno vsi poznamo zgodbo o Petru Panu, dečku, ki je živel v deželi Nije in ni hotel nikoli odrasti. Čeprav gre za izmišljen lik, je sindrom Petra Pana še kako resničen, nanaša pa se na moške, ki imajo v partnerstvu in življenju nasploh težave s sprejemanjem odgovornosti in vsemi izzivi odraslosti. Prvi je izraz uporabil ugledni psiholog Daniel Kiely, z njim pa je želel pojasniti, zakaj imajo nekateri moški večje težave s čustvenim in socialnim razvojem kot drugi.
Bralka iskreno: 'Tako zelo si ga želim, v karanteni sem si ga še bolj, njemu pa ni do tega.'
Živijo! S fantom sva skupaj dobra 4 leta in medtem, ko sva na začetku sva normalno seksala, pa sedaj ne vem, kaj mu je, ker noče seksati. Vedno, ko mu povem, da si ga želim, me odvrne. Če sem ga v zadnjem mesecu prosila 4x, me samo enkrat ni odvrnil. Tako zelo si ga želim, v karanteni sem si ga še bolj želela, vendar njemu sploh ni bilo do tega. Raje mu sploh ne omenim, da si želim, saj vem, da me bo zavrnil in bom žalostna. Pa čeprav ob njem pogledam kakšen film, kjer so seks scene, ga sploh ne gane misel na to, da bi. Če že seksava, pa samo par minut, dokler mu ne pride in potem reče, da bo druga runda in na koncu o tej ni duha ne sluha. Naj omenim, da sploh noče iti dol, niti poskusiti položaja 69. Ne vem, kje tiči problem. Anikaaa
Ste prepričani, da se ne sabotirate v odnosih?
Želimo si lahko marsikaj: ljubezni, lepih odnosov in izpolnjenega življenja, a to še ne pomeni, da smo temu tudi kos. V ozadju so lahko ovire, ki jih ne zmoremo premostiti, pa najsi bo to negotovost, težave s samopodobo, nezaupanje, tesnoba, čustvena nezrelost, strah, ki je močnejši od nas in podobno. Tako se že vnaprej obsodimo na ljubezensko zgodbo o neuspehu, saj nočemo okusiti sreče, ki bi jo lahko izgubili in bi potem samo še bolj trpeli. V naših mislih je toliko razlogov, ki jih nosimo v sebi, zakaj nam ne bo uspelo, ker verjamemo, da nismo dovolj dobri, zato ne zmoremo biti srečni.
Slovenka iskreno: 'Seksala nisem že 8 let in tega me je sram.'
Dragi Brane, nič nimam proti seksu in moškim, in kolikor se spomnim, hehe (bolj žalostno se smejem), sem, ko sem zadnjič imela spolni odnos, zelo uživala. Spomin nanj bledi, saj se je to zgodilo, verjel ali ne, pred dolgimi osmimi leti. Imela sem 31 let. Zdaj se bližam štiridesetemu letu. In me je strah, da ne bom nikoli več imela spolnega partnerja. Nisem ne lepa ne grda ženska. Ne suha ne debela. Ne ritasta ne joškasta. Ne kratkonoga ne dolgonoga. Nič nikjer na meni ne izstopa. Moški me ne vidijo. Ne pogledajo. Gledajo skozi mene. Noben me ne nagovori, se mi nikjer ne približa kot moški. Kot me ne bi bilo. V mlajših letih se je tu in tam zgodilo, a interes ni bil zame, ampak za seks. Do 31. leta sem imela samo dve krajši razmerji, ki sta se končali po nekaj mesecih z mojim strtim srcem. Oba fanta sta me zelo grdo zapustila. Skoraj vsakič, ko sem potem spala z moškim, je bilo prvič, zadnjič in nikoli več. Ni jih bilo veliko, ker sem večino zavrnila, saj mi je bilo jasno, da bo tako. Zdaj noben ne pokaže nobenega zanimanja niti za seks z menoj. Sprašujem se, ali bi sploh še znala seksati. A bolj kot to me skrbi, da se ne bom nikoli omožila in imela družine, čeprav sem si oboje od nekdaj želela. Mi lahko pomagaš, svetuješ. Ker sem samopomoči v svojem spolnem življenju sita, kljub temu, da si redno uspešno in hitro pomagam sama. V naprej najlepša hvala, tvoja redna bralka AB, ki pred drugimi skriva, da živi brez seksa, ker jo je tega sram in je prepričana, da bi jo imeli za nenormalno.
6 navad in razvad, s katerimi sabotiramo ljubezen
Zgodnje faze ljubezni so vedno vznemirljive, intenzivni občutki pa vzbujajo prepričanje, da smo v usojenem odnosu, kjer bo vedno vse prav. A tudi najbolj iskriva razmerja se iz oblakov zaljubljenosti počasi spustijo na tla, partnerja pa nehote izgubita maske, ki sta jih dotlej nosila. V odnosu začnemo kazati pravo (in manj lepo) podobo sebe, se povrnemo v stare navade in čez nekaj let zapademo v stanje nezadovoljstva in zagrenjenosti. A ni potrebe, da je tako. Za dolgotrajen in zdrav odnos niti ne potrebujemo veliko. Poznavanje lastnih čustvenih potreb in potreb partnerja, zavedanje svojih škodljivih navad, delo na sebi in odnosu so bistveni elementi za zadovoljstvo v dvojini. Ko enkrat odkrijemo formulo, ki ustreza obema, je vse veliko lažje. In kaj je tisto, kar odnosu najbolj škoduje?
'Odnosa pravega nimava že več kot dve leti, prav tako spolnega odnosa ...'
Brane, prosim za pomoč pri najinem zakonu. Z ženo sva skupaj že 20 let, od tega poročena 15 let in imava dve prekrasni hčeri. Najstarejša je že polnoletna, mlajša še osnovnošolka. Mlada sva imela otroke in šla živet na svoje. Pred desetimi leti zgradila novo hišo, službe okej, otroci tudi. Res pa je, da sem od gradnje naprej bil zelo malo doma, saj sem veliko stvari pri hiši opravil sam. Pred petimi leti sem pustil službo in odprl svoje podjetje. Zraven imamo še kmetijo, ki smo jo podedovali in celo preuredili, se preusmerili in iz nje naredili že pravo blagovno znamko. Od kraja je bilo kar zafrknjeno, sedaj imam kar dokaj v redu promet in se da preživeti. Res pa je, da je včasih dela tudi 16 ur na dan. Ampak jaz sem bil že od malega navajen trdo delati in mi to ni težava. Ampak brez mojega trdega dela in trgovske iznajdljivosti ne bi imeli tega, kar imamo. Edini problem je, ker je treba včasih tudi v nedeljo delati, ker drugače ni časa ali lepega vremena. Sedaj, ko smo vse postorili in zgradili, pa ni več toliko dela, samo tekoče delo. Zmeraj smo si dvakrat, trikrat letno vzeli čas tudi za dopust. Zakon je bil dokaj v redu do pred nekaj let, ko sva se odtujila. Žena pravi, da sem bil včasih tečen, zadirčen in sem se kdaj zadrl na njo. Ona pa nič ne vidi, kolikokrat se je ona drla na mene. Odnosa pravega nimava že več kot dve leti, prav tako spolnega odnosa nimava več kot dve leti, ker ne pusti, da se je sploh še kdaj dotaknem. Čutim, da sem se ji tako zagabil, da mi sploh ne pusti več dotikov. Ona si je našla hobi planinarjenje.
5 najpogostejših razlogov za partnerske konflikte
Če bi partnerski odnos temeljil le na obdobju, ko se cedita med in mleko, bi verjetno živeli v Disneyjevi pravljici. To namreč ne obstaja. Življenjski zasuki postrežejo s svojo porcijo stresa, svoje pa dodajo še osebnostne značilnosti obeh partnerjev, želje, upanja in hrepenenja. Vsak par se skozi leta srečuje z različnimi konflikti, ki se dotikajo vzgoje, prostega časa, spolnosti, denarja in še česa. Psihoterapevti so na podlagi izkušenj naredili seznam najpogostejših tem, s katerimi se srečujemo v odnosu. Če vas je ob tem spreletelo misel: »Oh, očitno nisem edina,« naj vas potolažimo - niste. Vsi se srečujemo z enakimi težavami, umetnost pa se pokaže ravno v tem, kako se z njimi spopademo.
Povezani v ljubezni ali v travmi?
Naša predstava o ljubezni lahko vključuje tudi stvari, ki nimajo prav nobene zveze z ljubeznijo. Iz najrazličnejših odnosov, ki smo jim bili priča v otroštvu, smo se učili, kaj je in kaj ni ljubezen, zato jo lahko hitro zamenjamo ali vidimo tudi tam, kjer je ni.
Se pretvarja, da vas ljubi? To ga razkriva.
Vsak lahko ljubi na papirju ali v besedah, medtem ko ni nujno, da ljubi iskreno. A včasih si je težko priznati, da vas samo zavaja in ljubi s figo v žepu. Zberite moč in pogum ter se ne skrivajte več pred resnico, še posebej, če si želite prave ljubezni. Tudi vi si zaslužite nekoga, ki vam bo dal vse to, česar vam on nikoli ni mogel dati in šele takrat bosta lahko iz »jaz in ti«, postala »midva« – v pravem pomenu besede.
7 znakov, ki razkrivajo, da se upira temu, kar čuti do vas
Moški, taki in drugačni, a še vedno mnogi med njimi prestrašeni, kadar gre za razmerja. Želijo si vznemirjenja, divjih voženj in svobode, hkrati pa globoko v sebi hrepenijo po ljubeči ženi, otrocih ter po toplemu domu. Ampak vsega ne moremo imeti in odločitve so tiste, ki se jih bojimo, še posebej, če vemo, da nam bodo spremenile življenje.
Najpogostejše pasti na začetku razmerja
Začetki so lahko nekaj najlepšega, hkrati pa so pogosto tudi stresni, saj šele spoznavamo potencialnega partnerja in prav zaradi tega se lahko zapletemo v najrazličnejše situacije, od romantičnih do komičnih in tistih, ki se nam ne zdijo niti malo smešne. Vsako razmerje predstavlja tudi tveganje in v času odločitve, ali se bomo sploh spustili v partnerski odnos, se lahko zgodi marsikaj.
Prinesite počitniško vzdušje tudi domov
Med letom bolj ali manj sanjarimo o prostranih plažah, sončnih zahodih, dobri hrani in tako naprej, predvsem pa se v tem času lahko sprostimo in uživamo v prostih trenutkih, ki so nam na voljo. Namesto da bi se z dopusta vrnili polni energije, volje in veselja, se vse prevečkrat zgodi, da se po prihodu domov počutimo samo še slabše. Podopustniška depresija, neprijetna čustva, strah pred naporno rutino, številne obveznosti, malo morje problemov in še in še, je samo nekaj vzrokov, zaradi katerih se nočemo vrniti v svoje resnično življenje. Toda ni smiselno, da živimo samo za tista dva ali tri tedne dopusta, če lahko spremenimo svoje življenje v celoti na bolje. Zakaj ne bi domov prinesli samo najboljših stvari tudi z dopusta?
Ljubosumje ima na odnose večinoma negativen vpliv
Ljubosumje se pogosto prepleta z ljubeznijo, strahom in občutki manjvrednosti, sočasno pa lahko deluje uničujoče na vse naše odnose. Sum, ki se naseli v naše misli, sproža najrazličnejše bitke, ki se ne dogajajo samo v črni kroniki, literaturi ali na velikih platnih, ampak tudi v nas samih. Hrepenenje po ljubezni, pozornosti in občutkih ljubljenosti se lahko povsem enostavno sprevrže v boj z občutki, ki nas opozarjajo, da lahko ljubljeno osebo kadar koli izgubimo. V nas se prebudi ljubosumje, ki ga prepoznamo kot strah pred tem, da nas bo partner zapustil zaradi nekoga drugega.
33 TOP nasvetov in misli psihoterapevtov
Verjetno se strinjate, da včasih ne potrebujemo nič drugega kot topel objem in nekaj vzpodbudnih besed. Navdihujoči nasveti in misli nam lahko odstrejo nov pogled na situacijo in vlijejo novo upanje. Tokrat smo zbrali najboljše nasvete psihoterapevtov, s katerimi si lahko pomagate v tistih malo manj optimističnih dneh, ko vam stvari ne gredo ravno po načrtu ali pa vas preveva malodušje. Tiste, ki vas najbolj nagovorijo in navdahnejo, pa si lahko prepišete in si jih vsako jutro preberete.
Kako premagati strah pred spolnostjo
Čeprav se spolnost v odnosu večini zdi nekaj samoumevnega, so tudi osebe, ki jim to področje vzbuja sram, strah, nelagodje, stisko in morda celo spomine na neuspele partnerske zveze. Velja poudariti, da pri tem ne gre za občasne občutke sramu, ki so normalen del spoznavanja in razvijanja telesne intime v odnosu, temveč za izrazit strah, nenaklonjenost in odpor pred spolnostjo, ki ga imenujemo erotofobija. Izraz zajema širok spekter specifičnih strahov, ki onemogočajo oblikovanje zdravih partnerskih odnosov.
27-letna bralka: Bila sem v oblakih. On pa me je le izrabil za svoje potrebe ...
Spoštovani, na vas se obračam, saj se v svojem življenju ne znajdem več. Stara sem 27 let, že od nekdaj z nizko samozavestjo in nizko samopodobo, hkrati pa visoko introvertnostjo. Težko najdem prijatelje, na osebe, ki jih spustim blizu sebe pa se kar hitro navežem. Imela sem veliko simpatij, ki pa so ostale skrite v meni, saj težko odprem svoja čustva. Na študentskem delu pred leti ( imel sem 20/21 let) sem spoznala fanta, ki mi je bil res všeč. A sem se bala razkriti čustva. Redko sva spregovorila kakšno besedo, bili so kratki pogovori. Dokler nisem nekega dne prosila za nasvet ... Začel mi je pisati preko ene od aplikacij za klepet in dal vedeti, da me želi za 'sexting'. Kar seveda, jaz, brez kakršne koli pripadnosti nekomu, sama in osamljena, sem v to tudi pristala, čeprav sem se počutila osramočeno, da to delam. A vseeno. Moja naivnost me je vodila v to, da pa mogoce pa me bo zaradi tega vzljubil. Naj povem, da sem vedno sem bila nekoliko močnejša. Svojega telesa sem se in se še vedno sramujem. Pri mojih 170 cm so se kile kar nabirale, ko sem spoznala njega, sem bila na dobrih 80 kg. Pa je ta 'sexting' kar trajal. Ko se je on seveda želel pogovarjati. Ko sem pisala jaz, je ponavadi ignoriral, saj sem jaz želela le navaden klepet, on pa 'sexting'. Po kakšnem letu pa je očitno spoznal punco in meni ni več ne odpisal, ne pisal. In mene, naivnico, je seveda to bolelo. Nisem ga mogla preboleti kar dolgo časa, pa sploh nisva bila skupaj! Spustila nisem blizu nikogar. Nikoli nisem bila žurerka, prijateljic tudi nimam ... No, imam dve iz osnovne šole, ampak tudi njima se težko odprem. Obe imata fanta, manj časa za nekoga, ki si misli, da bi pač bila le tretje kolo. Dva fanta sta se zanimala zame, ampak mi nobeden od njiju ni bil všeč, zato sem ju preprosto ignorirala in odgnala. Nista me pritegnila. Ko sem zaključila s tem fantom, sem bila stara 22/23. Si misliš, tako stara pa se brez izkušnje v ljubezni? Ja, tudi jaz tako mislim. Pa sem nekako zvozila sama. Sama na sprehodih v naravi, razni izletki s starši, ročno ustvarjanje doma ... A to me ni zadovoljilo in me še vedno ne. Tako sem po tem, ko je nehal pisati, tekom študija v Ljubljani začela s stradanjem ... V Ljubljani zame hrana ni obstajala, mogoče kakšen korenček in jabolko ... Redko sendvič ... Pa so kile šle malo dol, a uspelo mi je to le en semester, saj so doma začeli opažati moje spremembe. Imam zelo zaščitniške starše, sem edinka. Pa sem tudi s stradanjem nekako nehala in začela z zdravo telovadbo. Potem pa sem našla novo študentsko delo in preko šefice pred dvema letoma spoznala fanta, v katerega pa sem se res zaljubila. On je ravno končal razmerje, tako da je moja zaljubljenost ostala v meni. Ostala sem tiho in nadaljevala s svojim življenjem. Nakar pa mi le šefica reče, da bi fant rad mojo številko. Bila sem vzvhičena ... Seveda sem rekla ja. Trajalo je kar nekaj časa, da se je opogumil in poklical. Na začetku je bilo vse prijateljsko, tako sem tudi pričakovala da bo, saj mi je na kakšnem 3 zmenku le povedal, da nič ne čuti. V sebi sem se zlomila prvikrat. Pa sem si rekla, ok, bova pa samo prijatelja, tako kot sedaj. Nakar le pride moj rojstni dan, ko so se stvari začele komplicirati. Dal mi je moj prvi poljub. Dal mi je upanje. Dal mi je tisti občutek. A v njem ni bilo zaljubljenosti. Želel je le seks. Ko sva bila skupaj, mi je dal občutek, ko da mu nekaj pomenim. Dotiki, iskrivost, poljubi. Komunikacija je le morda malo pešala, ampak bila sem v oblakih. On pa me je le izrabil za svoje potrebe. Ko mi je povedal preko sms-a, da s srcem ni pri meni in da se želi še o tem v živo pogovoriti, sem se zlomila drugič. Pred njim nisem pokazala, kako me je prizadel. Bila pa sem v takem stanju, da bi pristala tudi na to, da sem njegova prijateljica za seks. In tudi sem. Ampak ni dolgo trajalo, ko se je on odločil, da to ne vodi nikamor. Zlomila sem se tretjič, tokrat pred njim. Verjetno je spoznal drugo, a nima moči mi povedati, saj je videl mojo reakcijo, ko sem se zlomila. Bila sem otopela. Postala sem zagrenjena, tečna do staršev, ki sta bila edina ob meni ... Pa sem s časom sedaj to le premagala. Boli še vedno, pa čeprav je več kot pol leta od tega! Pa sploh nisva bila v pravem razmerju! Po štirih mesecih sem ga za moj rojstni dan zopet videla .... Katastrofa .... Naslednji dan je vse prišlo za mano. Cel dan sem prejokala. On pa mi je v sms-u v zahvalo za klepet in pijačo napisal, da me je bilo lepo videti veselo. V sebi sem se parala, trgala pred njim, ko ga nisem mogla poljubiti in objeti. A očitno sem čustva skrila dovolj dobro. Ni videl, kaj se je z mano dogajalo naslednji dan. Verjetno bi bilo boljše, da ga nikoli več ne vidim, ampak kaj, ko vem, da bi rekla ja, če bi me povabil na pijačo. Česa me je tako strah? Ne vem, še sama ne znam odgovoriti. Kako bom zmogla sama, ko bom stara? Kako bom zmogla, ko ne bom imela službe? Trenutno imam službo za določen čas, ki pa se bo kmalu iztekla. Kako bo potem, niti nočem razmišljati. Bojim se tega, da ne bom zmožna poskrbeti sama zase, bom breme staršema. Kaj pa, ko njiju več ne bo? Edinih dveh oseb, ki me prenašata? Želim si pripadnosti nekomu. Da me nekdo objame in mi reče, da me ima rad. Nežnosti. Pa se mi to vse skupaj odmika. Pride dan, ko si rečem, da pač mi ni usojeno. Ampak, zakaj ravno meni ni usojeno? Sem res tako slaba oseba? Še vedno se ne poberem, ves stres mi je prinesel kar nekaj zdravstvenih težav. Še vedno želim shujšati, trenutno s svojo težo 55 kg nisem zadovoljna. Razmišljala sem že tudi o bruhanju, rezanju .... Slednjo sem tudi žal naredila. En rez za vsak mesec odkar sem se zlomila drugič. Sem slaba oseba? Tako slaba oseba, da me noben noče? Zvenim obupano, kajne? Želim si ven iz tega začaranega kroga, pa ne znam. Ne znam navezovati stikov, pridobiti novega prijatelja, kaj šele spoznati koga. Počutim se tako nemočno in ne vem, kako dolgo se bom še zmogla boriti.
Večina parov ima 2 minuti dolge spolne odnose, krivi pa naj bi bili moški
Sodeč po anketi naj bi dober seks trajal 13 minut, odvisno od časa od penetracije do orgazma. A kot je pokazala nedavna raziskava, ki jo je izvedel ameriški urolog dr. Harry Fisch, pa naj bi bila realnost daleč od tega. Rezultati so namreč pokazali, da pri kar 43 % parov spolni odnos v povprečju traja do tri minute, za to pa naj bi bili krivi moški.
Pet tipov moških v partnerskih odnosih
Čeprav v ženskih pogovorih večkrat zasledimo ’mantro’, da so vsi moški isti, ni ravno tako. Tako kot ima vsaka med nami svojo zgodovino izkušenj v odnosih in morda nefunkcionalne in zavirajoče vzorce iz izvirne družine, jih imajo tudi moški. V predstavljenih petih kategorijah smo izpostavili najpogostejše tipe moških glede na njihove potrebe, strahove in čustveno vključenost v odnosu. Namen tega ni posploševanje ali etiketiranje, ampak razumevanje vzorcev odnosov in najosnovnejših potreb vsakega izmed nas. Pri vseh opisanih pa lahko ravno komunikacija, pomirjenost, potrpljenje in ranljivost pripomorejo k izboljšanju kakovosti odnosa.
Ste v razmerju s čustveno nezrelo osebo?
Vsak od nas je kdaj navihan, nagajiv, zabaven, naiven, trmast, neodgovoren in še in še, a v odrasli dobi se od nas pričakuje tudi neka resnost, vsaj kar se tiče pomembnejših področij. To pomeni, da znamo uravnavati svoja čustva, smo kos številnim zadolžitvam in obveznostim ter smo sposobni vzpostavljati partnerske odnose. Vseeno pa se v zadnjem času vse več govori o čustveni nezrelosti, saj mnogi ne znajo ali ne zmorejo delovati v globljih odnosih. O tem smo se pogovarjali tudi z zakonsko in družinsko terapevtko Aleksandro Klopčič.
6 idej, kako lahko preživite poletje v dvoje
Končno je prišel čas poletnih dopustov, o katerih smo sanjarili ob hladnih in pustih zimskih večerih. Naša pričakovanja so višja od vsakodnevnih temperatur, saj smo z mislimi že na peščenih plažah, uživamo v sončnih zahodih in se prepuščamo osvežujoči morski vodi. Toda vse prevečkrat se lahko zgodi, da sanje hitro splavajo po vodi, če dopust namenimo reševanju nesoglasij v odnosu. Zakaj ne bi raje poskrbele za malo vroče atmosfere in romantične trenutke, zaradi katerih bodo problemi vsaj malo zbledeli.
Pomembno je sprejeti in vzljubiti svoje telo
Če ste čisto iskrene do sebe – kako močno vplivajo na vas popolne podobe teles, ki smo jim vsakodnevno priča v medijih in na družbenih omrežjih? Se zavedate, da gre za idealizirane podobe, ki nimajo veliko stika z resničnostjo, ali se vas to močno dotakne in še dodatno načenja vašo samopodobo? V tem primeru je treba spremeniti način razmišljanja, vzljubiti svoje telo in ponotranjiti dejstvo, da smo veliko več kot samo številka na tehtnici. Konec 60. let je iz istih razlogov nastal koncept telesne pozitivnosti, ki spodbuja sprejemanje svojega telesa in zdravo samopodobo.
Neporočene ženske brez otrok so srečnejše
Dobra novica za vse ženske, ki čutite pritisk, da se morate čim prej poročiti in si ustvariti družino. Nedavna raziskava je namreč pokazala, da so ženske, ki se ne poročijo in nimajo otrok, v življenju srečnejše!
Obupan bralec: 'Šlo je tako daleč, da je zahtevala slike kje in s kom sem.'
Brane zdravo! Sem mlad fant star 26 let. Pred letom dni sem spoznal zelo čedno 2 leti starejše dekle z otrokom. S prva sem mislil, da jo bom imel le za zabavo oz. jo grdo povedano izkoristil, saj si nisem predstavljal, da bi prevzel drugega otroka. Takrat je bil otrok star le nekaj mesecev. Njegov oče naj bi po tem, ko je zanosila, popolnoma spremenil odnos do nje in je morala oditi. Začela sva se dobivati in hitro sem ugotovil, da je super punca. Ima zelo lepe/življenjsko pomembne vrline (zvesta, ljubeča, poštena in nasploh naredi iz mene boljšega človeka, krasno se ujameva tudi v postelji). Prav tako je tudi odlična mati in se skupaj res dobro ujameva ter uživava. Čez čas sem se nje in otroka navadil ter redno hodil tja tudi po več dni skupaj. Kmalu pa sem pri njej začel opažati veliko ljubosumja, nezaupanja. Imela je v preteklosti partnerja, ki jo je prevaral in menim, da jo je to zaznamovalo. Pričela je z rednim pregledovanjem mojega telefona, vseh socialnih medijev, šlo je celo tako daleč, da je zahtevala od mene slike kje in s kom sem, ko sem odšel ven s prijateljem na pijačo. Blokirati sem moral tudi kakšno prijateljico in sošolko. V nekaterih primerih je bil sum mogoče opravičen (našla mi je tangice od druge ženske za omaro vendar so te bile tam že zelo dolgo in sem na njih pozabil). Poleg tega še vedno nisem mogel sprejeti otroka s katerim mi je bilo zelo narodno, če bi me slučajno z njim videli znanci ali bog ne daj starši, sorodniki. Ko sem bil pri njej me sicer ni motil in sva se z njim ujela. Ona je seveda že kazala željo, da otroka spozna tudi moja družina. Njo sem jim že predstavil, večkrat ampak vedno samo. Na zadnjem obisku pa mi je prekipelo. Malo sva spila nakar dobil sporočilo od prijatelja. Popolnoma nedolžno. Vzela mi je telefon brez vprašanj, prebrala sporočilo in nato še vse, kar se preveriti da. In ker sem všečkal sliko neki znanki mesec dni nazaj je ponorela. Vrgla je celo telefon vame in povedala, da v takih primerih pogreša bivšega. Zelo grdo. Zjutraj sem spakiral, ne da bi vedela, ter šel. Od tega je minilo 5 dni, zelo jo pogrešam in bi bila odlična partnerica za celo življenje vendar ne vem, če to pretehta ljubosumje in moje občutke do drugega otroka. Res ne vem, kako naj se odločim. Z njo sem srečen, vendar me skrbi, da bo ljubosumje vedno poleg, mogoče celo še bolj naraslo. Prav tako vidim, da moja družina ne podpira te zveze kljub temu, da mi prepuščajo, da se sam odločim in se ne vmešavajo. Prav tako si želim še kakšnih potovanj in podobnih uživanj, ki pa jih otrok omejuje. Menim, da sem še vedno kolikor toliko mlad in bi lahko našel žensko brez otroka in z manj ljubosumja. Kljub temu, da pred njo v življenju nisem našel takšne kot je ona. Bojim se, da je tudi ne bom. Brane pomagaj mi prosim kako naj se odločim. Lep pozdrav in hvala za pomoč.
Ker ni kazal želje po seksu, je odprla njegov telefon in odkrila nekaj, kar jo je popolnoma šokiralo
Pozdravljen, Brane! S partnerjem živiva skupaj 8 let. Oba sva stara 39 let. Pred dvema letoma sem zanosila in imava fantka. Problem je pa naslednji. Absolutno mi ni jasno, kako sem lahko sploh zanosila, saj zadnja tri leta skorajda nimava spolnih odnosov. Prej pa sva bila precej aktivna. On trdi, da ni nič narobe, da je v stresu, težave v službi ipd. Imela sva zelo velik prepir leto nazaj, bila sem se pripravljena ločiti, saj tega nikakor ne razumem, počutim se krivo in čisto nezaželeno. Prepričana sem, da sem tudi sama kriva, ker sem se zredila. Trudim se shujšati, vendar me to dotolče, in spet jem, ker se tako počutim bolje. Bila sva celo 13 mesecev brez spolnih odnosov. Takrat je rekel, da je bolan, da ima težave s prostato in črevesjem, da me ni hotel obremenjevati. Tako da sem se počutila grozno, ker mu težim. Nakar je bil pri zdravniku in je vse brez problema. Nekako se je potem potrudil, da sva celo seksala 1x na mesec. Kar pa je meni še bolj zoprno, ker imam občutek, da je primoran in ga zdaj tudi odbijem, če se približa (kar je zelo redko). Tudi pri higieni je grozno. Dobesedno ga moram napoditi v kopalnico, da se stušira. Če bi bilo po njegovo, bi se tuširal prav tako 1x mesec. Drugi oziroma tretji problem pa je ta, da ko je doma, ves čas visi na telefonu. Tudi ponoči, res non-stop. To me neznosno jezi. Pravi, da gleda neke smešne posnetke, pa razne Discoveryje itd. Sinoči pa sem odkrila nekaj, kar me je čisto šokiralo. Sicer normalno se mi zdi, da se pogledajo tu pa tam pornografski filmi, vendar to je 'too much'. Ko je zaspal, sem pregledala zgodovino na telefonu, in ugotovila, da gleda pornografijo čisto VSAK DAN (zadnjih 6 mesecev, kar sem zasledila zgodovino). In to večkrat na dan. Tudi do 5-6-krat dnevno. Nikakor mi to ni jasno. Sem totalno zmedena. Sploh ne vem, kako naj ukrepam. Ni mi do tega, da bi razdirala zvezo, vendar ne želim takega življenja.
Ste opazile, da se je vaš partner spremenil? Vzrok je lahko tudi to
Večina žensk se ponaša z zelo posebno lastnostjo – intuicijo, ki deluje kot radar za kakršne koli spremembe v partnerjevem obnašanju. Občutek, ki nas prevzame, pa vse bolj vznemirja naše misli, zato razkrivamo najpogostejše spremembe, ki se lahko pojavijo pri partnerju, in kaj lahko v resnici pomenijo.
33-letna Vanja: 'Zaradi njega si je najprej operirala nos, nato pa ...'
V zadnjih letih so estetski popravki postali zelo razširjen pojav in vse več je žensk (pa tudi moških), ki prve znake staranja upočasnjujejo s pomočjo sodobnih metod. A tako kot pri vsaki stvari je tudi v tem primeru mogoče najti takšne, ki pri tem pretiravajo in (tudi) zaradi pritiskov drugih zaidejo predaleč. Ena takšnih je bila naša sogovornica, ki je pod močnim vplivom partnerja začela postopoma spreminjati sebe. A danes ji je žal. »Mislila sem, da bom lepša in privlačnejša. Da me bo imel rajši. A nič od tega se ni uresničilo. Imela sem občutek, kot da postajam nekdo drug, partner pa je želel vedno več,« iskreno prizna 33-letna Vanja.
5 velikih napak, ki uničujejo ljubezen
Vsi smo samo ljudje, ki imamo tako svetle kot temne plati, a prav zaradi slednjih včasih nehote sabotiramo svoje odnose. Neprijetna čustva nas lahko preplavijo in zavedejo celo tako zelo, da si z njimi sami zagrenimo življenje. Pod njihovim vplivom večkrat naredimo usodne napake, ki jih razkrivamo v nadaljevanju.
Bralka iskreno: 'Šlo je za sebične cep*e, ki se niso potrudili zame niti v postelji, kaj šele kje drugje ...'
Dragi Brane, oglaša se še ena, ki potrebuje nasvet oz. mnenje. Namreč, zelo rada prebiram tvoje super in modre odgovore. Da najprej opišem situacijo. Moje otroštvo ni bilo postlano z rožicami, bilo je veliko nasilja (psihičnega in fizičnega) in alkohola, v nekem trenutku so me starši tudi zavrgli (in nato vzeli nazaj). Kljub razmeram sem s super ocenami končala srednjo šolo, se osamosvojila pri 19ih, končala fakulteto ob delu, nato pa s trdim delom zgradila zavidljivo kariero. Nato sem med korono spoznala čudovitega moškega. Do zdaj sem imela nekaj krajših vez, v katerih me, roko na srce, ni imel nihče zares rad. Šlo je za sebične cep*e, ki se niso potrudili zame niti v postelji, kaj šele kje drugje (dokler mi ni "potegnilo" in sem jih zapustila). No, tale zadnji je povsem drugačen: pozoren, ljubeč, skrben, inteligenten in delaven, tudi seks je čudovit. Problem pa je - v meni, natančneje v moji glavi. Boš rekel, težave v paradižu? Na kratko, skrbi me vse. Če seksava "samo" 1x na teden (kar mi je sicer dovolj), me že skrbi, da mu "mogoče ni tako zelo do mene". Ker je on zelo simpatičen, zgovoren in postaven, me seveda skrbi, da ga dekleta obletavajo (kar je verjetno objektivno res) in da me bo zapustil (kar verjetno objektivno ni res). Kar me še posebej spravlja v grozo je to, da sem par tednov nazaj izgubila službo (jap, korona), on pa je želel, da se preselim k njemu. Kar sem tudi se - trenutno on plačuje vse stroške in je izjemno skrben. Jaz pa se sekiram, ker ne prispevam v skupen proračun - dokler ne dobim službe, takrat pa mu želim povrniti vse stroške, ki jih je imel z mano (čeprav on ni za to in pravi naj me ne skrbi). In si lahko predstavljaš, da je ta moj "seznam za sekiranje" z večinoma namišljenimi razlogi, zelo dolg. Besno pošiljam prošnje in iščem delo. Sem sredi 30ih, on ravno tako, in če sem poštena, je ta zveza zaenkrat idealna. Skupaj sva par mesecev. Ne želim ga obremenjevati z vsem tem (on sicer ve, kakšno otroštvo sem imela), še najmanj zganjati histerijo, ljubosumje ali brskati po njegovih stvareh. Ljubim ga do neba in nazaj, pa tudi oba se zelo trudiva en za drugega na vseh področjih. Kako naj se znebim sekiranja? Se imam na sumu, da trpim za "sindromom zapuščenosti" zaradi težav v primarni družini, zaradi katerih s svojimi starši skoraj ne govorim več. Sem dokaj prepričana, da me ima moj čudoviti moški zares rad (BTW, tudi kuha čudovito!), hkrati pa me je strah, da bom vse zaje*ala ali ga po nesreči prizadela. Skoraj vsak dan mi pove, da me ljubi, mene pa potiho razjedata strah in dvom. Kaj mi lahko svetuješ? Zaskrbljen pozdrav, Muca
Ne bodite žrtev svoje preteklosti
Vsi imamo dobre ali slabe izkušnje, številne spomine in preteklost, ki jo lahko kot težko prtljago nosimo še v prihodnje odnose. Včasih nehote obtičimo v njej in se vrtimo v začaranem krogu, kot da se nikoli nič ni spremenilo – na bolje. Zato si vedno znova postavljamo tisoč in eno vprašanje – zakaj? Zakaj jaz? Zakaj se mi je to spet zgodilo? Svoje preteklosti ne moremo spremeniti, kar pa še ne pomeni, da ne moremo vplivati na svojo prihodnost. Čas je, da se je osvobodimo in gremo naprej. O tem smo se pogovarjali tudi z Uršo Trebušak, ki izvaja hipnoterapijo.
Se ne morem ali se nočem zaljubiti?
V mlajših letih razumemo koncept ljubezni precej naivno. Prepričani smo, da bo nekega dne prišel pravi in nam ukradel srce. A z leti in izkušnjami kmalu ugotovimo, da vse le ni tako preprosto. Spoznavamo potencialne partnerje, se zaljubljamo, doživljamo prave zlome srca in morda celo prenehamo verjeti v ljubezen. In takrat se lahko začnemo skrivati za izgovori, da nimamo volje za novo zvezo, da imamo svojo rutino, v kateri za druge ni prostora, ali pa da nimamo priložnosti za oblikovanje novih odnosov. Roko na srce – današnji čas res ni najbolj naklonjen spoznavanju potencialnih partnerjev. A nezmožnost oblikovanja novih odnosov in vse bolj ciničen pogled na ljubezen lahko skrivata prave razloge, zakaj ne najdemo partnerja. Strah, nezaupanje, občutki nevrednosti, perfekcionizem in zlorabe so le nekateri med njimi.