Ključna beseda / težave seks

Ste opazile, da se je vaš partner spremenil? Vzrok je lahko tudi to
Večina žensk se ponaša z zelo posebno lastnostjo – intuicijo, ki deluje kot radar za kakršne koli spremembe v partnerjevem obnašanju. Občutek, ki nas prevzame, pa vse bolj vznemirja naše misli, zato razkrivamo najpogostejše spremembe, ki se lahko pojavijo pri partnerju, in kaj lahko v resnici pomenijo.

33-letna Vanja: 'Zaradi njega si je najprej operirala nos, nato pa ...'
V zadnjih letih so estetski popravki postali zelo razširjen pojav in vse več je žensk (pa tudi moških), ki prve znake staranja upočasnjujejo s pomočjo sodobnih metod. A tako kot pri vsaki stvari je tudi v tem primeru mogoče najti takšne, ki pri tem pretiravajo in (tudi) zaradi pritiskov drugih zaidejo predaleč. Ena takšnih je bila naša sogovornica, ki je pod močnim vplivom partnerja začela postopoma spreminjati sebe. A danes ji je žal. »Mislila sem, da bom lepša in privlačnejša. Da me bo imel rajši. A nič od tega se ni uresničilo. Imela sem občutek, kot da postajam nekdo drug, partner pa je želel vedno več,« iskreno prizna 33-letna Vanja.

5 velikih napak, ki uničujejo ljubezen
Vsi smo samo ljudje, ki imamo tako svetle kot temne plati, a prav zaradi slednjih včasih nehote sabotiramo svoje odnose. Neprijetna čustva nas lahko preplavijo in zavedejo celo tako zelo, da si z njimi sami zagrenimo življenje. Pod njihovim vplivom večkrat naredimo usodne napake, ki jih razkrivamo v nadaljevanju.

Bralka iskreno: 'Šlo je za sebične cep*e, ki se niso potrudili zame niti v postelji, kaj šele kje drugje ...'
Dragi Brane, oglaša se še ena, ki potrebuje nasvet oz. mnenje. Namreč, zelo rada prebiram tvoje super in modre odgovore. Da najprej opišem situacijo. Moje otroštvo ni bilo postlano z rožicami, bilo je veliko nasilja (psihičnega in fizičnega) in alkohola, v nekem trenutku so me starši tudi zavrgli (in nato vzeli nazaj). Kljub razmeram sem s super ocenami končala srednjo šolo, se osamosvojila pri 19ih, končala fakulteto ob delu, nato pa s trdim delom zgradila zavidljivo kariero. Nato sem med korono spoznala čudovitega moškega. Do zdaj sem imela nekaj krajših vez, v katerih me, roko na srce, ni imel nihče zares rad. Šlo je za sebične cep*e, ki se niso potrudili zame niti v postelji, kaj šele kje drugje (dokler mi ni "potegnilo" in sem jih zapustila). No, tale zadnji je povsem drugačen: pozoren, ljubeč, skrben, inteligenten in delaven, tudi seks je čudovit. Problem pa je - v meni, natančneje v moji glavi. Boš rekel, težave v paradižu? Na kratko, skrbi me vse. Če seksava "samo" 1x na teden (kar mi je sicer dovolj), me že skrbi, da mu "mogoče ni tako zelo do mene". Ker je on zelo simpatičen, zgovoren in postaven, me seveda skrbi, da ga dekleta obletavajo (kar je verjetno objektivno res) in da me bo zapustil (kar verjetno objektivno ni res). Kar me še posebej spravlja v grozo je to, da sem par tednov nazaj izgubila službo (jap, korona), on pa je želel, da se preselim k njemu. Kar sem tudi se - trenutno on plačuje vse stroške in je izjemno skrben. Jaz pa se sekiram, ker ne prispevam v skupen proračun - dokler ne dobim službe, takrat pa mu želim povrniti vse stroške, ki jih je imel z mano (čeprav on ni za to in pravi naj me ne skrbi). In si lahko predstavljaš, da je ta moj "seznam za sekiranje" z večinoma namišljenimi razlogi, zelo dolg. Besno pošiljam prošnje in iščem delo. Sem sredi 30ih, on ravno tako, in če sem poštena, je ta zveza zaenkrat idealna. Skupaj sva par mesecev. Ne želim ga obremenjevati z vsem tem (on sicer ve, kakšno otroštvo sem imela), še najmanj zganjati histerijo, ljubosumje ali brskati po njegovih stvareh. Ljubim ga do neba in nazaj, pa tudi oba se zelo trudiva en za drugega na vseh področjih. Kako naj se znebim sekiranja? Se imam na sumu, da trpim za "sindromom zapuščenosti" zaradi težav v primarni družini, zaradi katerih s svojimi starši skoraj ne govorim več. Sem dokaj prepričana, da me ima moj čudoviti moški zares rad (BTW, tudi kuha čudovito!), hkrati pa me je strah, da bom vse zaje*ala ali ga po nesreči prizadela. Skoraj vsak dan mi pove, da me ljubi, mene pa potiho razjedata strah in dvom. Kaj mi lahko svetuješ? Zaskrbljen pozdrav, Muca

Ne bodite žrtev svoje preteklosti
Vsi imamo dobre ali slabe izkušnje, številne spomine in preteklost, ki jo lahko kot težko prtljago nosimo še v prihodnje odnose. Včasih nehote obtičimo v njej in se vrtimo v začaranem krogu, kot da se nikoli nič ni spremenilo – na bolje. Zato si vedno znova postavljamo tisoč in eno vprašanje – zakaj? Zakaj jaz? Zakaj se mi je to spet zgodilo? Svoje preteklosti ne moremo spremeniti, kar pa še ne pomeni, da ne moremo vplivati na svojo prihodnost. Čas je, da se je osvobodimo in gremo naprej. O tem smo se pogovarjali tudi z Uršo Trebušak, ki izvaja hipnoterapijo.

Se ne morem ali se nočem zaljubiti?
V mlajših letih razumemo koncept ljubezni precej naivno. Prepričani smo, da bo nekega dne prišel pravi in nam ukradel srce. A z leti in izkušnjami kmalu ugotovimo, da vse le ni tako preprosto. Spoznavamo potencialne partnerje, se zaljubljamo, doživljamo prave zlome srca in morda celo prenehamo verjeti v ljubezen. In takrat se lahko začnemo skrivati za izgovori, da nimamo volje za novo zvezo, da imamo svojo rutino, v kateri za druge ni prostora, ali pa da nimamo priložnosti za oblikovanje novih odnosov. Roko na srce – današnji čas res ni najbolj naklonjen spoznavanju potencialnih partnerjev. A nezmožnost oblikovanja novih odnosov in vse bolj ciničen pogled na ljubezen lahko skrivata prave razloge, zakaj ne najdemo partnerja. Strah, nezaupanje, občutki nevrednosti, perfekcionizem in zlorabe so le nekateri med njimi.

Opozorilni znaki, ki kažejo na to, da v odnosu nismo sami
Ljubiti in biti ljubljen je želja nas vseh, a pogosto se lahko pojavijo ovire, ki jih nismo pričakovali. Ena od njih so lahko tudi partnerjevi starši, oče ali mama, ki nam hote ali nehote krojijo življenje, včasih bolj kot bi si želeli, še posebej, če se intenzivno vpletajo v naš ljubezenski odnos. To pomeni, da partnerjeve odločitve niso samostojne, ampak so odvisne od njegovih staršev, kar nam večinoma ni po godu, saj je zaradi tega naš partner lahko neodločen, čustveno nestabilen, razpršen in nepredvidljiv. V takšnih odnosih se pogosto pojavijo težave, saj se nekdo, ki ga ljubimo, ne zna ali ne zmore postaviti zase, niti za naš odnos, saj se še ni pripravljen osamosvojiti. O odnosih, v katerih so prisotni partnerjevi starši, smo se pogovarjali tudi s specialistko zakonske in družinske terapije, Anjo Kovačič.

'Prevarala sem fanta ... Z njegovo sestro, ki je poročena!'
Pozdravljeni! Morda bom izpada čudno in sebično, ampak res ne vem več, kaj naj si mislim. Prevarala sem fanta, pravzaprav zaročenca, ki ga imam zelo zelo rada. In brez katerega si ne predstavljam življenja. In največji problem? Prevarala sem ga z njegovo sestro. Nobena od naju si do sedaj ni priznala, da je biseksualka ali lezbijka. Ona ima moža in otroka, jaz sem zaročena z njenim bratom, s katerim poskušava zanositi. Nikoli prej nisem imela spolnih odnosov z žensko, niti ona. Za obe je bilo to prvič ... In drugič. In zdaj se ne moreva ustaviti. Ne vem več, ali je ljubezen do fanta prava ali sem biseksualka. Ali kaj?

Razlogi, zakaj se spuščamo v odnose z zasedenimi partnerji
Večina nas sanjari o ljubezni, ki ne vključuje tretje osebe, kljub temu pa se mnogim zgodi, da se zapletejo, včasih nehote, spet drugič povsem zavestno, v odnos z osebo, ki že ima nekoga, torej drugega partnerja. V tem primeru dvome in pomisleke zamenja upanje, da se bo scenarij odvil po naših željah in tako se lahko hitro znajdemo v ljubezenskem trikotniku, kjer bomo več ali manj deležni samo drobtinic ljubezni. Samo upanje v srečen konec v teh primerih ni dovolj, a je vseeno dovolj, da v svoje življenje vzamemo tudi tiste, za katere vemo, da z njimi ne bomo dobili tega, kar si želimo – ekskluzivno ljubezen. O tem, zakaj pristajamo na manj, ko vstopamo v odnose z zasedenimi partnerji, smo se pogovarjali tudi s terapevtko Tino Korošec.

'Zadnji žebelj, ki vdira v naš balon sreče, je zelo dober prijatelj, ki predstavlja vse, kar mož ni.'
Kje začeti? Najboljše, da na začetku. Torej punca konča afero s poročenim moškim. Spozna samskega fanta in se zaljubi. Zanosi pri prvem seksu in rodita se dvojčka. In živijo ... Tu se zgodba zaplete. Živimo na zunaj idealno življenje. Mož je zasebnik, jaz sem višja uradnica v državnem podjetju. Dva otroka, ki sta uspešna v športu in jima gre zelo dobro v šoli, sta lepo vzgojena. Težava nastane pri občutkih. Ne vem, kako razložiti, ampak zame vse to ni dovolj. Vidim težave, razpoke, ni idealne zveze, ni prvotnega čara. Najbolj pa me moti druga težava. Ta je, da mož s poslovnimi partnerji rad pogleda v kozarec, radi se družimo v našem prijateljskem krogu, kjer je ob večerih pet do šest piv na osebo normalno. Meni to ni normalno. Ne maram pijanih ljudi. Za mene je pijan nekdo, ki spije eno pivo. Mi ne potegne. Posledično v pijanosti ne morem biti ljubeča do osebe. Zadnji žebelj, ki vdira v naš balon "sreče" je zelo dober prijatelj, ki predstavlja vse, kar mož ni. Je pa jasno povedal, da ga zanima samo afera in nič več kot to. Že ko pišem te vrstice, sem prišla do odgovora neke vrste. Zadovoljiti se. Je življenje res samo zadovoljitev osnovnih potreb? Vem, da je moje pisanje nesmiselno, na trenutke nepovezano, vendar trenutno čutim, da je moje življenje enako kaotično kot tale zapis. Sem totalno izgubljena, ne znam se upreti toku življenja, ne vem kam me nese, vem samo, da me na tej točki skoraj nič ne osrečuje razen otrok. Želim si, da bi imela gumb za 'reset' in lahko ponovila določene dele življenja in opravljala popravni izpit. Brane, prosim pomagaj mi najti smisel v nesmislu.

7 oblik intime v partnerskem odnosu
Ljudje smo bitja odnosov in hrepenimo po povezanosti z drugimi. Potrebujemo toplino, ljubezen in zavedanje, da smo nekomu pomembni. Prav zato je intima ključnega pomena za uspešnost naših odnosov, zlasti romantičnih. Čeprav besedo intima pogosto povezujemo le s spolnostjo, v partnerskih odnosih poznamo še druge pomembne vrste intime, ki imajo pomembno vlogo pri občutku povezanosti, razumljenosti, varnosti in ljubljenosti. Bližina, ki jo čutimo z drugo osebo, tako ni le telesna ali čustvena, ampak je lahko tudi duhovna, intelektualna, konfliktna, izkustvena in druga, ki jim običajno posvečamo manj pozornosti.

'Zakaj si to vedno počnem? Kako se mi to lahko vedno dogaja?'
»Zakaj si to vedno počnem? Kako se mi to lahko vedno dogaja?« sta vprašanji, ki si ju najpogosteje zastavljamo takrat, ko se počutimo ujete v ponavljajoče se vzorce, ki vodijo v težave. Čeprav jih morda poskušamo spremeniti, se vedno znova znajdemo v isti zanki. Če se vam to sliši znano, gre morda za samosabotažo, o kateri govorimo takrat, ko nam lastno vedenje prekomerno posega v vsakdanje življenje. Gre za pasivna ali aktivna dejanja, ki nam preprečujejo doseganje ciljev in onemogočajo napredek. Samosabotaža je zelo frustrirajoč vzorec, ki zmanjšuje našo samozavest in nas pusti obtičati na mestu. Čeprav obstaja veliko razlogov zanjo, je najpogostejši prav nizka samopodoba, skupaj z njo pa tudi številni nefunkcionalni vzorci in prepričanja, ki jih nosimo v sebi.

34-letni bralec: 'Ko je prišla korona, so se začeli problemi ...'
Brane, pozdravljen. Pred dvema letoma sem spoznal čudovito in enkratno žensko, pri kateri sem ugotovil, da sva si podobna in kompatibilna. Star sem 34 let in sem dobil občutek, da je to partnerica za moje življenje. Ker so v življenju padci in vzponi, in ker pri tem mislim, da se morata partnerja podpirati in ne samo biti skupaj, ko je lepo. Glede na njeno dosti razgibano delo in delovni urnik, ker je v dejavnosti, kjer sama dela. Ker sem bil prvič vesel in srečen, da sem lahko spoznal tako osebo, ki me je dopolnjevala. Živela sva pri njej, ker je bilo pri njej več svobode kot pri meni. Postajal sem drugačen in se prilagajal njej, ker sem hotel. Tako sem na primer zelo sodeloval pri kuhinjskih opravilih, pri čiščenju in pri ostalih stvareh. Motilo me je to, da je vse to bilo normalno za moškega, da počne z njene strani. Pri komunikaciji sem vedno jaz delal na tem, da ko je prišlo do prepira, sem miril situacijo in skušal čim prej rešiti problem. Zaradi njene impulzivnosti in neprimernih besed, predvsem nepremišljenih, sem veliko trpel. Ko se je ohladila, se je delno strinjala, da je pretiravala. Prišla je korona in nastajali so problemi. Pri njenem delu se to ni poznalo, pri meni pa je drugačna slika. Moje delo je zahtevalo, da sem na čakanju do nadaljnjega. Med tem časom sva bila skupaj dosti časa in težave so nastale, ko so jo začele motiti stvari pri meni, kljub temu, da sem vse postoril doma, kolikor se je dalo. Motilo jo je, da sem ležal na kavču in gledal televizijo, da sem premalo delal in da naj si tudi med korono najdem kaj za delati, ker sem ji razlagal, da je to trenutna situacija, na katero jaz osebno težko vplivam. Kljub temu je bila nezadovoljna, da nisem delal več,ker ona želi ustvarjati, ker so to prava leta za ustvarjanje. Kadarkoli ji je bilo težko, sem ji pomagal in ji stal ob strani, čeprav sem dobil občutek, da me včasih zavrača. Prišel je dan, ko je rekla, da rabi čas zase in da ni srečna. Pravi, da kljub situaciji se lahko videvava občasno. Prav tako pove, da ko nima obveznosti in je umirjena, si želi moje bližine. Ne vem več, kaj naj naredim. Meni je tudi težko in sem osamljen. Ali naj jo pustim na miru, ker se bojim, da je to začetek konca, ki ga je predstavila na olepševalen način, da rabi čas zase. Sam pravim, da v slabem in dobrem si morata partnerja vedno pomagati. Res pa, da je tej situaciji še botrovala nesreča bližnjega, ki se je sicer končala srečno. Želim si, da bi bil ob njej, sam pa ne vem, kako bo naprej. Hvala in lep pozdrav!

Bralec priznal: "Že vrsto let imam razmerje z žensko, zdaj pa ..."
Pozdravljen, Brane! Že vrsto let imam razmerje z žensko, ki je bila, ko sem jo spoznal, v zvezi in prav tako ima otroka s tem možakarjem. S prva sva bila prijatelja, vendar sva se čez čas zaljubila drug v drugega. Na začetku mi je odgovarjalo takšno razmerje. Seks med vikendi in po službi. Brez obveznosti, ona pa je doma vse skupaj prikrivala. Tukaj so še njeni starši, ki živijo v isti hiši. Partner je čez čas za naju izvedel, vendar naju ni mogel spraviti narazen. Vikendi so bili vseeno najini. Sčasoma pa sem si začel želeti nekaj bolj resnega. Ona z družino na morje, jaz pa doma. Zadnji dve leti je šla sicer sama z otrokom, ampak to ni to. Najin dopust pa izgleda tako, da se greva kopat, a ona ob štirih že gleda na uro, ker bo prišla prepozno domov. Ta njen bivši pa izsiljuje, da naj ga izplača in bo odšel. Ženska nima jajc za nov začetek ... Tako nekako, no. Ne vem, kako naj drugače rečem. Pogovor o skupnem življenju ne obrodi sadov. Najbolj me pa boli misel na to, da je pred letom in pol splavila mojega otroka. Ko sem izvedel, da je noseča, je bila za mene najlepša ženska na svetu. Bil sem tako vesel. Rekel sem ji, da nama bo uspelo. Tega občutka ne znam opisati. Prej si otrok nisem nikoli želel. Ne vem ... Ponosen sem bil prvič nase. Ko je naredila splav, sem jo za nekaj časa zamrzil. Resno se razmišljal, da končam to razmerje. Ne vem, kam to vodi. Kot nekakšna odiseja. Brane, daj mi, prosim, nasvet ... Res ne vem, kaj naj naredim. Rad bi delil svojo prihodnost z njo, ker se karakterno res ujemava. Spolno pa zmagava. Hvala in lep pozdrav!

Brigita Chuuya: 'Vedno več parov se zavestno odloči, da bodo gradili na odnosu in komunikaciji.'
"Spremeniti drugega je ena izmed glavnih misij, ki si jih ženske zadajo v odnosih. Začne se pri spremembi stila oblačenja, frizure, govorjenja. Nadaljuje pa se z željo po spreminjanju osebnosti. Pri spremembi oblačil in frizure moški pogosto poslušajo, zatakne pa se pri večjih posegih v posameznika. Pri tem se marsikatera ženska ujame v past," pravi Brigita Chuuya, ki kot doktorska kandidatka svoje znanje nadgrajuje na doktorskem študiju zakonske in družinske terapije, nasvete s področja odnosov, osebne rasti in duševnega zdravja pa deli tudi na družbenem omrežju Instagram in njen profil smo uvrstili v marčevski izbor za naj influencerja.

Kdaj govorimo o prekomernem iskanju potrditve drugih?
O prekomernem iskanju zunanje potrditve govorimo takrat, ko čutimo močno potrebo po pohvali oziroma pozitivnem odzivu našega dela, videza, dejanj, prepričanj, mnenj in potreb. V tem primeru se nam zdi mnenje drugih bolj pomembno kot lastno mnenje o sebi in tem, kar je del nas. A poskušati biti všeč vsem je izčrpavajoče in sčasoma postane nevzdržno, saj se pod nenehnimi pritiski ugajati in ustrezati lahko sesedemo sami vase. Namesto da bi se prekomerno naslanjali izključno na druge, je bolje poiskati oziroma utrditi zaupanje vase, se vzljubiti in zgraditi bolj stabilen odnos s seboj. Če želimo biti resnično srečni, moramo najti svojo resnico in slediti svoji poti, pa čeprav ni enaka poti ostalih.

Bralka iskreno: 'Jaz bi se noro ljubila, njemu pa ni do tega. Vedno je utrujen ali pa ga kaj boli.'
Pozdravljeni! S tem, ko vam pišem, sama sebi povem, kako zelo sem obupana, zato vas prosim za pomoč oziroma nasvet. Pred letom dni sem spoznala moškega, ki me je na vsak način želel dobiti, kljub temu da sem bila v zvezi. Nikoli mi še noben ni posvečal toliko pozornosti, zato sem kljub temu, da mi vizualno sploh ni bil všeč, vseeno klonila in se čisto zaljubila. Oba sva bila že poročena, jaz 18 let in on 14. S tem, da imam jaz 36 let, on pa 40. V glavnem, nora drug na drugega sva se tako zelo na hitro odločila, da bova imela še enega otroka. To je moj tretji, njegov drugi. Med nosečnostjo se je začelo, da on ne more seksati, ker je otrok v meni. Tako da sva zelo malo in zelo na hitro, po večini zaradi mene, opravljala potrebo. Rekel je, da z bivšo celo nosečnost ni seksal ... No, problem je v tem, da je sedaj dva meseca od poroda. Sem vitka, nimam trebuha za tri otroke in mislim, da dobro izgledam. Tudi drugi moški mi vedno naklonijo veliko pozornosti, zato mislim, da nisem neprivlačna. Ravno nasprotno. Naj povem, da sem v svojem zakonu imela odličen seks in kasneje po ločitvi noro vroče avanture. Torej, jaz bi se noro ljubila, njemu pa ni do tega. Vedno je utrujen ali pa ga kaj boli. Jaz pa cele noči bedim ob otroku, sem z njim čez dan, opravljam vsa gospodinjska opravila ... Pa za seks nikoli nisem utrujena. Tudi če seksava enkrat na teden, mogoče dvakrat, je tako, da ga jaz zadovoljim, on pa ga pač vame porine, mu pride in potem je stvar rešena. No, zame ne, ker me nikoli ne poteši in zaradi tega sem slabe volje. In ko mu to povem, mi reče, da midva dovolj seksava in da jaz njega nikoli ne objamem. Kar je spet laž in želi krivdo zvaliti name. Potem pa je v hiši živ halo, ker je že tako nagle jeze. Kaj mislite Brane, kaj naj storim? Res je bilo neumno od mene, da sem naredila otroka z nekom, ki ga nisem niti dobro poznala. Ampak ni mi žal za otroka, žal mi je, da mi on ne more dati tistega kar jaz zares potrebujem. Hvala vam za odgovor!

28-letna bralka: 'Fant nima nobene želje po seksu'
Pozdravček! S partnerjem sva skupaj sedem let. Stara sva 28 let in zdaj sva se preselila na svoje. Verjamem, da zaljubljenost mine, toda meni je v odnosu zelo pomembna intimnost (objemi, poljubi, seks). Partnerju pa očitno ne. Zadnje čase sem namreč jaz tista, ki daje pobudo, pa še to mi velikokrat reče, da je utrujen in da ga dobim ravno ob nepravem času. Fant veliko igra igrice in to me res jezi, ker si želim, da bi bil fant s cilji, vizijami ... Medtem ko sem jaz vsa polna energije in me je povsod veliko. Ne vem, ne predstavljam si življenja, v katerem bom morala biti vedno jaz tista, ki daje pobudo za seks. Pa še to nikoli ne vem, ali bo za ali ne. Hvala za odgovor!

Kaj morate storiti, če načrtujeta otroka?
Ljudje smo si različni in odločitev za otroka ni vedno povezana z improvizacijo. Nekateri pari se držijo načela, da ko se bo zgodilo, se pač bo in iz tega ne delajo prevelike drame. Tisti, ki imajo radi življenje bolj načrtovano in potrebujejo več občutka kontrole, pa se na prihod otroka skrbno pripravijo. Ne z eno ne z drugo stranjo ni nič narobe, je pa res, da imajo pari, ki se pred prihodom otroka pogovorijo o pomembnih temah, manj možnosti za kasnejše konflikte, nestrinjanja in tudi razhode. Otrok brez vsakega dvoma obrne življenjsko rutino na glavo, spremeni poglede na svet in prestrukturira tudi partnerski odnos. Če sta z najdražjim pred to pomembno prelomnico, je priporočljivo, da razjasnita poglede na sledečih 6 tem.

Romantična ljubezen ni takšna kot se zdi
Romantična ljubezen je čudovita, izjemna … In popolna. Vse ali nič – je danes pogosta težnja vseh, ki vstopajo v odnose, ampak kaj pravzaprav pomeni ta opevan "vse", ki ga tako vztrajno iščemo oziroma si ga neizmerno želimo? Ali ga sploh lahko imamo?

5 razlogov, zakaj ste nesrečni
Zadnje leto se je izkazalo kot prava preizkušnja za človeštvo. Svet je zajela pandemija covida-19, virus, ki je za nas postal nenavadna in vsiljena resničnost. Toda ni edina pandemija, s katero se borimo. Obstaja namreč še ena, katere posledice morda ne bodo tako hude in ki ne bo privedla do izolacije ali uničila gospodarstva, a zaradi tega ni nič manj nevarna. Njene posledice so na prvi pogled neopazne, dolgoročno pa imajo na človeštvo velik vpliv. Govorimo pa 'pandemiji nesreče'.

To je moški, ki vas ne ljubi, kot si zaslužite
Odnosi so prostovoljni, zato ni naključje, da ste se znašli v takšnem, v katerem ste samo druga ženska, opora moškemu, ki mogoče išče uteho, potešitev ali razvedrilo. To ni moški, ki se ga izplača ljubiti, in to ni moški, ki ljubi vas.

Verjetno gre za najpogostejši tip negativnih ljudi
Nekateri odnosi so pozitivni in dvigajo razpoloženje, drugi nam posrkajo optimizem in jemljejo vedrino. Osebam, ki nam s svojo prisotnostjo jemljejo energijo in puščajo nelagoden občutek, ob njih pa se vedno sprašujemo, zakaj jih sploh ohranjamo v svojem življenju, ne pravimo zaman čustveni vampirji. A zanimivo je, da se sami večinoma sploh ne zavedajo, kaj s svojo prisotnostjo, dejanji in vedenjem sprožajo v ljudeh. Tesnobnost, izčrpanost, vznemirjenost in jeza so le nekatera občutja, ki jih doživljamo ob malce napornejših znancih, sorodnikih, sodelavcih ali prijateljih.

Kako preboleti razhod in ljubezni dati novo možnost?
Pozdravljeni! Moja težava je, da kar ne morem pozabiti bivše. Bila je moja prva punca. Star sem 27 let. Novembra 2014 sem spoznal simpatično punco, za katero sem mislil, da bo moja za celo življenje in bova skupaj gradila prihodnost. Na žalost sva po 3 mesecih končala. Želja je bila z njene strani. Nato sledi celjenje ran in jaz, ko sem bil zaljubljen, je nikakor nisem mogel pozabiti in tudi ne spoznati druge punce .... Po 3 letih (2018) se zopet srečava na veselici in stkeva prijateljsko vez, ki je trajala nekje 4 mesece (jaz sem v tem videl ljubezen) in v letu 2019 začneva spet kot par. In tokrat je trajalo zgolj 1 mesec. Meni je hudo in tavam v neznano. Tokrat mi je dala vedeti, da je konec za vedno. Ne vem, kako pozabiti to punco in dati priložnost novi ljubezni?

Navade in stresorji, ki jih moramo pustiti v letu 2020
Spet smo v obdobju leta, ki kar kliče po samorefleksiji, pregledu dosežkov in vsega, kar nam je leto prineslo (in odneslo). Čeprav ni bilo niti približno podobno letom, ki smo jih bili vajeni doslej, pa je marsikomu prineslo pomembna spoznanja in globlje uvide vase. Če smo ga znali pogledati s pravega zornega kota, pa je še bolj izrisalo stvari, ki so v življenju zares pomembne. Mnogi si želijo, da bi se v novem letu odrekli slabim navadam in po vseh izzivih preteklega leta bomo morda imeli nekoliko več motivacije, da začnemo na novo in pustimo za seboj vse, kar nam ne služi več. Novo leto je odlična priložnost za pregled, prilagoditev in odmik od tistega, kar ne deluje, ter osredotočanje na pozitivne prakse.

8 vrst ljubezni, ki jih doživimo v življenju
Ljubezen lahko razumemo kot temeljno energijo, ki nas povezuje. Ljubezen je občutek, stanje bivanja, zavest, izkušnja. Vendar je tudi nekaj neopisljivega, nekaj, kar je mogoče opisati na neskončno število načinov. In čeprav imamo zanjo le eno besedo, so Grki vedno verjeli, da obstaja sedem različic ljubezni, ki jih doživimo tekom življenja.

'Tesnoba je tako postala moja prijateljica, ki me je gnala naprej.'
Sedim za mizo v svoji kuhinji, pripravljam se za izpit, ki me čaka v tem tednu, predelujem snov anksioznost in misli mi zaplavajo v preteklost svojega življenja. Pridem do točke simptomi, eni izmed njih so težave s spancem, bolečine v prsih, nekontrolirane misli. Gre namreč za vsiljive misli, zaradi katerih te začne stiskati v prsnem košu. Misli, ki so brez pomena, ki nimajo ne repa ne glave, misli, ki imajo negativno vsebino in mi povzročajo pogoste nespečnosti.

10 TOP idej za dni, ko vam gre vse narobe
Saj poznate tisti občutek, ko se že jutro začne tako, kot se ne bi smelo. Zdi se vam, da ste vstali z levo nogo, dan pa prinese le še dodatne težave. Svojo novo srajco že navsezgodaj polijete s kavo, za dobro jutro dobite e-pošto, ki vas spravi na obrate, ljudje vam pametujejo, vi pa bi se od vsega hudega najraje nekam potuhnili – vsaj do naslednjega dne. Vsak ima podobno izkušnjo, pomembno pa je, da kljub vsem zapletom znate omiliti slabo voljo. Kako, preverite v spodnjih predlogih.

Kakšen je sanjski moški?
Kakšen je vaš sanjski moški? Je postaven in vedno urejen? Je zvest in mu v življenju največ pomeni družina? Je športni tip in ima zelo rad naravo? Zna kuhati in ve, da je z žensko treba ravnati kot s kraljico? To je le nekaj lastnosti, ki jih ženske rade pripisujejo moškemu, ki naj bi bil tisti pravi. In če so to karakteristike, ki jih v moškem iščete tudi ve, potem ste ga našle.

Kaj storiti, ko v zvezi ni več spolnosti?
Raziskave kažejo, da ima spolno zadovoljstvo pomembno vlogo v zdravih partnerskih odnosih. Pa vendar obstajajo številni dejavniki, ki lahko vplivajo tako na kakovost spolnega življenja para kot tudi na individualno željo po spolnosti. Vsak odnos gre skozi sušna obdobja, ko je spolnost med prioritetami nekje zadaj, a težava nastane, ko takšna obdobja postanejo nenapisano pravilo. Kaj storiti, ko v odnosu ni več želje po spolnosti? Zaključiti odnos ali težavo reševati? Enoznačnega odgovora ni, saj je veliko odvisno od tega, koliko spolnost paru sploh pomeni, kakšni vzroki so posredi in kako trden je odnos.